Nekoi lugje ja sozdavaat muzikata što ja slušame, a drugi tivko stojat zad najgolemite muzički prikazni. Davor Jordanovski so godini uspešno gi spojuva dvete ulogi. Kako muzičar, kompozitor, aranžer i producent, negoviot potpis se naogja zad brojni uspešni proekti, a kako umetnički direktor na Internacionalnata pop večer na „Ohrid Fest – Ohridski trubaduri“, veḱe so godini e eden od klučnite lugje koi go kreiraat muzičkiot pravec na festivalot i izbiraat koi pesni ḱe zastanat pred publikata. Vo presret na 33. izdanie na festivalot, razgovaravme so čovekot koj najdobro znae što se slučuva zad kulisite, kako se izbiraat kompoziciite, kolku e teško denes da se prepoznae vistinskiot hit i što ja očekuva publikata na Internacionalnata pop večer. Kolku e golem predizvikot da se zadrži ugledot na festival so poveḱedeceniska tradicija? Dali ovaa godina ḱe slušneme pesni što ḱe ostanat da živeat i po festivalskata večer? I što e ona što publikata ne go gleda, a e presudno za edna uspešna festivalska prikazna? Odgovorite gi doznavame vo intervjuto so Davor Jordanovski – čovekot koj veḱe so godini e eden od najvažnite kreatori na sovremeniot zvuk na Internacionalnata pop večer na „Ohrid Fest – Ohridski trubaduri“.
Internacionalnata večer po pravilo nosi poinakov, poglobalen zvuk. Na koj koncept se bazira ovogodinešnoto izdanie i kolku festivalot uspeva da gi implementira sovremenite svetski muzički trendovi?
Davor Jordanovski: Konceptot i ovaa godina ostanuva nasočen kon spojuvanje na različni muzički kulturi i sovremeni produkciski pristapi, bez da se izgubi avtentičnosta na festivalot. Nastojuvavme da izbereme kompozicii koi zvučat moderno, konkurentno i radio-prifatlivo, no istovremeno nosat svoj prepoznatliv identitet. Svetskite trendovi gi sledime vnimatelno, no ne gi kopirame – celta e tie da bidat inspiracija, a ne šablon. „Ohrid Fest“ odamna ja nadmina lokalnata dimenzija.
Od koi zemji doagjaat godinašnive učesnici i kakva e ulogata na ovaa večer vo kulturnata razmena i plasmanot na makedonskata muzika nadvor od granicite?
Davor Jordanovski: Ovaa godina na Internacionalnata večer ḱe nastapat pretstavnici od Bosna i Hercegovina, Slovenija, Srbija, Hrvatska, kako i, sekako, od Makedonija. Toa potvrduva deka „Ohrid Fest – Ohridski trubaduri“ i ponatamu e značajna regionalna muzička platforma koja gi obedinuva najdobrite avtori i izveduvači od Balkanot. Internacionalnata večer e mnogu poveḱe od natprevaruvačka programa – taa e prostor za kulturna razmena, novi profesionalni kontakti i muzički sorabotki. Preku vakvite sredbi se sozdavaat možnosti makedonskite avtori i izveduvači polesno da ja plasiraat svojata muzika nadvor od granicite, a istovremeno stranskite učesnici dobivaat možnost podobro da ja zapoznaat makedonskata muzička scena. Tokmu zatoa veruvam deka festivalot ima značajna uloga vo povrzuvanjeto na regionalnata muzička industrija i vo afirmacijata na makedonskata muzika na poširokiot pazar.
Kakov beše odzivot na avtorite i što najmnogu Ve iznenadi pri izborot na kompoziciite? Ima li specifičen žanrovski pravec što dominira godinava?
Davor Jordanovski: Interesot beše navistina dobar, a ona što osobeno raduva e kvalitetot na prijavenite kompozicii. Zabeležlivo e deka avtorite sè poveḱe razmisluvaat internacionalno – i vo produkcijata i vo pristapot kon sozdavanjeto muzika. Ne bi rekol deka dominira samo eden žanr; naprotiv, programata nudi raznovidnost – od sovremen pop, preku dens i pop-rok, do pesni so etno elementi, što ja pravi večerta dinamična i interesna. Interesno e i toa što ovaa godina zabeležavme napliv na avtori koi pri podgotovkata na svoite kompozicii koristele alatki bazirani na veštačka inteligencija kako del od kreativniot proces. Toa e trend koj sè poveḱe e prisuten i na svetskata muzička scena. Veruvam deka i na publikata ḱe ì bide interesno da se obide da prepoznae koi pesni se sozdadeni so poddrška na ovaa tehnologija, iako na krajot najvažni ostanuvaat kvalitetot, emocijata i avtorskata kreativnost što gi nosi sekoja kompozicija.
Što ḱe bide glavnoto muzičko ili produkcisko osvežuvanje što ḱe ì go ponudite na publikata? Kakvi se reakciite i percepcijata na stranskite izveduvači koga stanuva zbor za standardite na festivalot?
Davor Jordanovski: Sekoja godina se trudime produkciski da napravime čekor napred. Publikata može da očekuva sovremena scenografija, podobren audio-vizuelen koncept i nastapi koi ḱe ponudat celosno scensko doživuvanje. Stranskite učesnici sekogaš pozitivno reagiraat na profesionalnata organizacija, gostoprimstvoto i atmosferata što ja nudi Ohrid, a toa e edna od pričinite poradi koi mnogumina so zadovolstvo povtorno doagjaat.
Koi se Vašite očekuvanja vo odnos na post-festivalskiot život na pesnite? Imame li godinava kompozicii podgotveni za poširok megjunaroden probiv?
Davor Jordanovski: Našata cel ne e pesnite da živeat samo edna festivalska večer, tuku da prodolžat da se slušaat i po završuvanjeto na festivalot. Veruvam deka ima nekolku kompozicii so seriozen potencijal za regionalen, pa i poširok megjunaroden uspeh. Denes, blagodarenie na digitalnite platformi, kvalitetnata muzika mnogu polesno stignuva do svetskata publika.
Internacionalniot karakter nametnuva i strogi produkciski kriteriumi. So ogled na toa što vizuelniot vpečatok denes e nerazdvoen del od muzičkiot, dali ovogodinešnoto izdanie audio-vizuelno ḱe im parira na stranskite festivali i kakvi inovacii da očekuvame na samata scena?
Davor Jordanovski: Denes ne e dovolno pesnata samo dobro da zvuči – taa mora i vizuelno da ja raskaže svojata prikazna. Zatoa vložuvame mnogu vnimanie vo scenskiot dizajn, osvetluvanjeto, LED-vizuelizaciite i režijata na televiziskiot prenos. Veruvam deka publikata ḱe vidi moderno i atraktivno izdanie koe ḱe gi ispolni očekuvanjata i ḱe pokaže deka „Ohrid Fest“ uspešno gi sledi sovremenite produkciski standardi.
Biba KRNČESKA
