Bojana Skenderovski ja razmrda makedonskata scena so svojot najnov proekt „Odi si“, vo koj preku vizuelnata crno-bela estetika i samiot narativ se ispraḱa porakata za sè poizrazenata praznina pomegju lugjeto i nivnoto često zaglavuvanje vo takvite nedefinirani odnosi.
Muzikata i tekstot, koi izlegoa od peroto na Aleksandar Tarabunov, a dobija sovršena zvučna obleka preku aranžmanot na Dimitar Andonovski, ne baraat sočuvstvo tuku bunt.
Namesto klasično plačenje po izgubenata ljubov, tekstot aludira na realnosta, na osamenite zidovi i jasno kažuva deka mačenjeto e redno da završi, dodeka vistinskata sloboda započnuva so pesnata do rani zori i tancot do posleden zdiv.
Ovaa emotivna transformacija od žrtva vo pobednik e svoevidna poraka i na „Skenderovski produkcija“, koi rešile celata prikazna da ja oblečat vo bezvremenska crno-bela tehnika.
Izborot pak na viktorijanskiot, gotski stil za stajlingot na Bojana e najvpečatliviot moment vo videozapisot, kade što dramatičnata crna kreacija, nadopolneta so prevez i rakavici, ja nadrasnuva svojata istoriska uloga na taguvanje.
Vo ovoj kontekst, crniloto stanuva oklop na moḱta, simbol na gordost i jasen znak deka minatoto e pogrebano za da se oslobodi prostor za novi životni planovi. Sekoja scena e ispolneta so silen kinematografski naboj, kade što luksuznite lusteri i statui vo enterierot tonat vo senki, a svetlinata pagja samo vrz ekspresivnite i moḱni dviženja na Bojana i nejzinite tančerki.
So ovoj proekt, Bojana Skenderovski ne samo što donese sofisticirana umetnost, tuku prenese vistinska audio-vizuelna poraka koja gi ohrabruva lugjeto da go pronajdat svoeto sopstveno svetlo duri i togaš koga okolu niv vladee celosen mrak.
Pesnata ima ubav ritam i predizvikuva na tanc, a toa e sosema dovolno, duri i koga ne se analizira tekstot, da se uživa vo nejzinata muzička zavodlivost.
Biba KRNČESKA
