„Kolku vekovi vo temnina si bila, kolku temni skazni znaeš, zemjo mila, kolku stradanja na ramena si zbrala, kolku žrtvi ti za sloboda si dala…“ – ova se del od stihovite od pesnata „Zemjo mila“, kompozicija na koja nitu eden Makedonec ne može da ostane ramnodušen.
Originalnata verzija na „Zemjo mila“ vo dalečnata 1977 godina na Skopskiot festival ja otpea kumanovecot Nikola Davidovski – Kole, a nejzin kompleten avtor e Jane Kodžobašija.
Davidovski ja peel i vo Jajce, na golemite koncerti na togašnata JNA vo Belgrad, vo Titograd, ečela i koga došol Tito vo Skopje, a sega spakuvana vo novo ruvo od maestro Nikolče Micevski je pee i Zuica Lazova.
Kodžabašija, koj inaku vo svojot muzički opus ima pogolem broj rodoljubivi pesni, zašto, kako što veli i samiot, ima afinitet kon niv, „Zemjo mila“ ja sozdal dodeka rabotel kako novinar vo togašnoto Radio Skopje i imal 35 godini. Vo edna prilika ima izjaveno deka možebi na festivalot na koj bila premierno izvedena ne dobile nagrada, no toa što „Zemjo mila“ sè ušte živee e najgolemoto priznanie.
„Čest mi e što sum del od proektot „Makedonijo vo srce te nosime“, zašto Makedonija e vo srceto na sekoj Makedonec. Pesnata „Zemjo mila“ e preubav evergrin koj nepravedno e pomalku eksponiran, a ova e ubava možnost vo novo ruvo da ja zapoznaat i zasakaat i pomladite generacii. So pesna makedonskiot narod opstojuval so vekovi, pa taka ḱe bide i ponatamu zašto našiot folklor e naša lična karta i identitet!“, veli Zuica.
Videoto za „Zemjo mila“ – inaku mošne emotivno i so kadri vo koi se zastapeni i decata begalci, veḱe vi e sigurno dobro poznato e so potpisot na Skenderovski produkcija, koja stoi zad celiot proekt „Makedonijo vo srce te nosime“. Del od proektot se 12 makedonski rodoljubivi pesni otpeani od isto tolku izveduvači, i od svetot na zabavnata i od svetot na narodnata muzika.
Biba KRNČESKA
