Bitola sinoќa preku pesna ušte ednaš mu se zablagodari na golemiot kulturen deec, umetnik i avtor preku čii dela Makedonija ja prepoznavaat niz svetot, Jonče Hristovski golemiot bard na novosozdadenata Makedonska pesna, kompozitor, tekstopisec i koreaograf, legenda koja živee i posle smrtta i koja e svoevina muzička ikona na samite bitolčani.
Koncertot “Jonče Hristovski – Simfonija” vo organizacija na bitolskiot Kameren orkestar “IWConnect” beše vistinski povod za da ja posetime prestolninata na kulturata Bitola i da uživame vo prvoto premireno izdanie na ovoj muzički spektakl, koj večerva ima svoe vtoro izdanie vo Skopje vo Makedonskata opera i balet.
Prvičniot vpečatok za nastanot od samiot start vetuvaše muzičko uživanje, pred se zaradi golemiot interes od publikata koja beše izrazito povozrasna i koja svečeno doterna, kulturno čekaše da se smesti vo salata na Centarot za kultura vo Bitola, vo koja mnogute hostesi se obiduvaa da vospostavat red, zaradi izmešaniot redosled na broevite na sedištata, pa se slučuvaše da gi premestuvaat prisutnite, što sozdavaše dopolnitelna nervoza, a isto taka i temperaturata beše povisoka pa se čuvstvuvaše mala zagušlivot. Sepak, neosporen e faktot deka nemaše ni edno slobodno mesto, a megju bitolskata publika imaše i mnogu gosti od Prilep i Skopje. Umetnicite što bea najaveni kako izveduvači na Jončevite obnarodeni pesni dopolnitelno ja intrigiraa publikata koja so netrpenie čekaše da počne koncertot i da gi vidii čue: Violeta Tomovska, Duško Georgievski, Lenče Kukiḱ, Goran Kukiḱ, Risto Samarđiev, Elena Andonovska, Petar Mladenovski i Agni Avšar, a koncertot go otvori Kamerniot orekestar “IWConnect”, odnosno dirigentot Vladimir Dimovski koj voedno beše aranžer i orkestran na izbranite melodii za ovaa manifestacija.
Prekrasnata scenografija i igrata na crvenite svetla zaedno so pojavata na akterot, koj preku igra na scenat go donese živopisno Jonče Hristovski, beše odlična uvertira vo celokupnoto oživuvanje na likot i deloto na legendarniot muzičar. Odlično prenesenata gestikulacija na Jonče, negoviot temperament, igrata, kleknuvanjeto i udiranjeto po podot, frlanjeto na paltoto vo publika, beše apsolutno avtentično pretstaveno i ni go oživea Jonče niz seќavanjata na site nas koi imavme privilegija da rasteme so negovata muzika.
Prviot muzički gostin Petar Madenovski (frontmenot na grupata “Superhiks”), od prva ne go prepoznavme zaradi negovata etno stilizacija i mustaќite koi asociraa na Jonče, no i zaradi izvedbata na narodnite pesni od Hristovski za koi samiot prizna deka mu se netipični kako ortodoksen roker. Posle nego isto taka stilizirana vo nekogašen gradski stil se pojavi mladata Agni Avšar koja na pres-konferencijata predhodno istakna deka Jonče Hristovski ne slučajno go narekuvaat čovek institucija, poradi toa što toj ne samo sto bese pesnopeec, tuku bese i koreograf i mnogu golem pobornik za začuvuvanje na avtohtonosta na makedonskata folklorna muzika.
Pojavuvanjeti na šarmatniot Duško Georgievski beše dopolnitelno razgaluvanje za publikata koja vo glas so nego gi peeše pesnite “Živote moj” (koja Jonče ja napiša za svojata prerano počinata sopruga) i “Svatot posaka da se napie” što e poznata kako “Dajte mu dajte da se napie”.
Posle Duško na scenata se pojavi “slavejot” Elena Andonovska, na čija izvedba vo živo ne može da ne uživate so site setila, i ja izvede neoficijalnata makedonska himna “Edno ime imame” i “Oj Vardare Makedonski”, pesna po koja ne prepoznavaat i bez geografsko politička odrednica. Posle Elena sledeše nastapot na Goran Kukiќ, koj najmnogu glasovno ne približi do vokalot na Jonče Hristovski i so svojot moќen bariton ja izvede legendarnata “Aj zasvirete mi čalgii” so koja Jonče stana besmrten za životot. Goran srdečno im se obrati na bitolčani i im prizna deka posebno e počesten što e del od ovoj nastan, a vednaš posle nego na scenata se pojavi negovata sopruga veselata Lenče Kukiќkoja publikata so gromoglasni apaluzi ja dočeka. Lenče standardno dobra melemno zapea izveduvajќi dve numeri od repertoarot na Hristovski, a posle nea izleze Risto Samarđiev koj uspea i glasovno da go oslika temperamentot na Jonče, negovata dikcija vo peenjeto i na eden najseopafaten način go prenese spomenot na legendata koja imal čest da ja zapoznae vo živo preku negoviot tetin koj isto kako i Jonče nosel mustaќi, bil boem igi posetuval kafeanite vo koi Jonče nastapuval.
Naracijata na Samarđiev i potsetuvanjeto na Jonče preku anegdoti go popolni onoj del što nedostasuvaše na koncertot, a toa beše voditelskiot angažman što zabeležitelno faleše. Risto go najavi i ekskluzivnoto pojavuvanje na doajenot na makedonskata pesna i najblizok prijatel i sorabotnik na Jonče Hristovski, legedaranata Violeta Tomovska koja bitolčani so frenetični aplauzi ja dočekaa i srdečno na scenata ja baknuvaa dodeka ja peeše najproslavenata makedonska obnarodena himna “Makedonsko devojče” što Jonče specijalno ja napiša za nejzinata ќerka Nevena, a potoa stana simbol pesna za Makedonija. Tomovska ja poddrža i nejzinata familija, bratot i snaata, zaedno so vnukata koi prisustvuvaa na koncertot, a nejziniot preubav vokal i pokraj vozrasta zvučeše prepoznatlivo unikatno i ne vrati vo najubavite godini za makedonskata muzika. Vistinski raritet beše možnosta da se uživa vo nastapot na legendarnata Violeta Tomovska na koja na krajot i se pridružija ostanatite učesnici i akterot vo ulogata na Jonče Hristovski i so zaednička pesna grleno go završija nastapot, so naklon od dirigentot Vladimir Dimovski.
Drago mi e što imav čest i možnost da prisustvivam na ovoj koncert koj beše svoevoden kulturen filigran, pred se kako manifestacija orginalno osmislena i posvetena na artistot sto preku pesnite ja ovekoveči svojata zemja i voedno upatuvam blagodarnost do Centarot za kultura od Bitola i direktorkata Maja Andonoska Ilijevski za sorabotkata i sensot što sekogaš go ima za novinarskata fela.
Biba KRNČESKA
