Na našata estradna scena postojat bračni parovi koi zaednički sozdavaat fantastični dela, no nivnata kreativnost i vzaemna sorabotka sekogaš ne e eksponirana mediumski, pa taka se slučuva edniot partner da e poveќe izložen pred očite na javnosta, a za drugiot mnogu pomalku da se znae. No, toa vo nikoj slučaj ne znači deka pomalku eksponiraniot partner treba da ostane vo senka, naprotiv, scenskata rabota zaslužuva sekogaš mediumsko vnimanie i zatoa ovoj pat ќe vi go prestavime talentiraniot etnokoreolog na NU “Tanec”, Marijan Andonovski, koj voedno e soprug na se poaktuelnata pejačka i solistka na “Tanec” Elena Andonovska. Negovata koreografija naslovena kako “Mijačka” premierno beše izvedena na posledniot godišen koncert na NU “Tanec” i predizvika vistinsko oduševuvanje kaj vljubenicite vo folklorniot pokret.
Iako ova e prvo koreografsko rešenie na Marjan Andonovski, toj ovaa godina go proslavi svojot 15 godišen jubilej kako igraorec vo “Tanec”. Negovite scenski dostignuvanja se prepoznatlivi po izvedbata na brojni solistički i istaknati točki na poveḱe od 350 koncerti i nastapi vo zemjava i nadvor od nea.
Kako etnokoreolog koj svoite poznavanja od oblasta na narodnata igra gi nadopolnuva so profesionalno scensko iskustvo, po napravenite brojni terenski istražuvanja izminative godini, Marjan odlučil da go sozdade prvoto koreografsko rešenie „Mijačka“, koe e posveteno na bogatata tradicionalna kultura na Mijacite od etničkiot predel Mala Reka.
– Celta na ova delo beše da se napravi scenska adaptacija na narodnite igri i pesni karakteristični za Mijacite pravejќi balans pomegju aktuelnata „moda“ za sozdavanje koreografii i zadržuvanje na tradicionalniot kontekst pri procesot na kreiranje. Koga sme kaj umetničkiot kadar vo “Tanec”, može da se kaže deka realiziranjeto na koreografsko rešenie ne pretstavuva složen proces so ogled na toa što stanuva zbor za profesionalni igraorci, pa zatoa glavniot akcent go staviv na specifikite vo delot na stilskite karakteristi koi se prisutni samo kaj Mijacite – veli Marjan.
Orata “Povrateško”, “Manukot”, “Lesnoto”, “Skudrunka”, “Džangurica” i pesnite “Ni prela gora ni tkala”, “Nevesto oko kalešo” i” Reka gazit maloj mome”, so golema doza na umerenost, stil, prefinetost i scenski poznavanja skladno se spoeni vo ova delo za koe može so sigurnost da se kaže deka pretstavuva tradicija pretočena vo umetnost. Narodnata nosija ja doobjasnuva suštinata na scenskiot izgled na umetnicite prikažuvajki go socijalniot status vo delot na oblekovnata kultura kaj Mijacite.
Iako ima Mijačko poteklo i sozdavanjeto na ova koreografsko rešenie e so emotivna osnova, Marjan veli deka negovata kreativnost i inspiracija štotuku ḱe bidat prepoznaeni na scenata preku novi avtorski dela od različni etnički predeli na našata zemja.
Izminatiov period Marjan go podgotvuva magisterskiot trud na edna interesna tema za koja ḱe ni otkrie detalji vo nekoja naredna prilika. Toj se nadeva deka so objavata na ovoj trud ḱe bide promovirana i negovata prva kniga so naučno – istražuvački karakter koja ḱe posluži na idnite generacii etnokoreolozi i ljubiteli na makedonskata tradicionalna igra.
Biba KRNČESKA
