USPEŠNA MISIJA NA GRADONAČALNIKOT ALEKSANDAR KITANSKI: PEHČEVO PREKU FESTIVALOT NA DUVAČKI ORKESTRI I ESTRADNI ZVEZDI JA ŽIVNA MALEŠEVIJATA

Maleševkiot kraj denovive dišeše vo znakot na tradicijata, dobrata muzika i nezaboravnata atmosfera. Po povod patroniot praznik na gradot, Pavlovden, vo centarot na Pehčevo uspešno se održa 16-toto izdanie na tradicionalniot Festival na duvački orkestri, koj privleče rekorden broj sogragjani i gosti od zemjava i stranstvo. Ovoj golem nastan beše povod za razgovor so prviot čovek na opštinata, gradonačalnikot Aleksandar Kitanski. Vo iskrenoto intervju po završuvanjeto na manifestacijata, toj otvoreno zboruva za predizvicite vo negoviot vtor mandat, makotrpniot proces na menadžiranje na vakvi golemi kulturni nastani, kako i za klučnite čekori što lokalnata samouprava gi prezema za modernizacija na infrastrukturata i spravuvanjeto so šumskite požari. Kako doktor po veterinarna medicina i ekolog po ubeduvanje, Kitanski ja otkriva i svojata dolgoročna vizija za promocija na avtentičnite ubavini na Pehčevo – od planinskiot velosipedski turizam do razvojot na poznatite lokaliteti Ravna Reka i Vrtena Skala preku evropskite fondovi.

-Najprvin sakam da vi se zablagodaram vam kako novinari za želbata da nè posetite, da bidete vo centarot na slučuvanjata vo Pehčevo i vo sekoj moment vo živo da ja prenesete atmosferata do domovite na site onie gledači koi ne možea da bidat prisutni na ploštadot „Sveti Petar i Pavle“. Voedno ve pokanuvam i slednata godina da bidete naši gosti.

Možam da kažam deka imavme prekrasen koncert po povod patronot na gradot. Festivalot na duvački orkestri se održa po 16-ti pat vo centralnoto gradsko podračje. Imavme navistina mnogu posetiteli, a preku portalite veḱe možeše da se vidi prekrasnata atmosfera i ubavite gosti koi gi imavme. Vo petokot večerta gostuvaše Keba koj napravi odlična atmosfera. Vo sabotata gostinka ni beše Teodora Džehveroviḱ, a od našata estrada nastapija „Belo kopce“ koi priredija prekrasna zabava za gragjanite i sekako Brass Brothers so koi kulminiraše prvata vešer programata. Isklučitelno sme zadovolni i od duvačkite orkestri koi vo docnite večerni časovi napravija vistinska žurka za publikata. Sekako, da ne zaboravime da gi spomneme najdobrite Bojan i Bogdan Ristiќ, koi po četvrti pat nastapija vo Pehčevo. So svojot zvuk na trubata ušte ednaš dokažaa deka ne slučajno se prva truba na Guča. Ovaa godina imavme navistina bogata programa i ogromna posetenost, što ni pričinuva posebno zadovolstvo.

-Kako što veli pogovorkata, „edna lastovička ne ja pravi proletta“. Najprvin, jas kako gradonačalnik i vrabotenite vo lokalnata samouprava ne bi možele sami da go organizirame festivalot. Za vakov nastan potrebni se poveḱe lugje od različni oblasti — od sektorot za finansii, pa sè do logistika. Kako gradonačalnik, vo sorabotka so opštinskata administracija, a pred sè po konsultacija so gragjanite, doagjame do soznanija i idei koi gosti da gi pokanime. Pritoa, normalno e deka treba da vodime smetka da obezbedime zabava i da gi ispolnime želbite za site starosni generacii, počnuvajḱi od najmladite. Samata koncepcija ja pravime vo zavisnost od toa koi estradni umetnici se slobodni i so koi možeme navreme da se dogovorime. Tie se dosta zafateni so nastapi vo diskoteki i po morskite letuvališta vo ovoj period. Zatoa, ako ne se dogovorite navreme i ako zadocnite so organizacijata, možete navistina da si ja otežnete rabotata. Ova e makotrpna i dolgoročna rabota. Za vaka golem nastan i manifestacija, so sigurnost možam da kažam deka onoj koj nema organizirano nešto slično, ne znae so kakvi sè predizvici se soočuvame.

-Pred sè, za da ja zadržite doverbata kaj lugjeto, smetam deka mora da ostanete čovek — ist onakov kakov što ste bile i prethodno. Mora da imate korekten odnos so site i da ne dozvolite funkcijata da ve ponese, bidejḱi site znaeme deka mnogu funkcioneri se zaboravaat, pa potoa si gi snosat posledicite od toa. Kako opština, nie se soočuvame so slični problemi kako i ostanatite, a eden od najgolemite predizvici e iseluvanjeto. Sepak, se nadevame deka situacijata ḱe se podobruva i veḱe zabeležuvame kako nekoi sogragjani koi bea vo stranstvo počnuvaat da se vraḱaat. Iako za celosno podobruvanje možebi ḱe trebaat godini, siguren sum deka se dvižime vo pravilna nasoka.

Što se odnesuva do lokalnite problemi, glaven fokus ni e infrastrukturata. Blagodarenie na pomošta od centralnata vlast, uspeavme da rešime golem del od infrastrukturnite problemi, a vo sledniot period sleduvaat ušte pogolemi aktivnosti na toa pole. Pehčevo e planinsko i turističko mesto. Ako sakate da go prezentirate turističkiot lokalitet i da privlečete posetiteli, mora da imate dobra patna infrastruktura, ubava urbana sredina vo gradot i soodvetna turistička ponuda. Bez toa ne možete da očekuvate turisti. Zatoa, ako vo prethodniot mandat i vo dosegašnite planovi bevme fokusirani na sreduvanje na patnata infrastruktura vo okolnite sela, vo ovoj del od mandatot celosno ḱe se fokusirame na turističkite lokaliteti i na centralnoto gradsko podračje. Celta ni e Pehčevo da go dobie vistinskiot lik na privlečen turistički centar.

-Možam da kažam deka zad nas ima četiri godini kako se soočuvame so strašni požari. Mislam deka site se zapoznaeni so toa što ni se slučuvaše koga doagjaa i požarnikari od drugi mesta za da ni pomognat vo gasnenjeto. Osobeno teška beše 24-ta godina (2024), koga nè pogodi ušte eden ogromen požar, i togaš bea nagrizeni belite drobovi na Pehčevo zosto šumite se toa za našiot kraj..Sega sme vo period na saniranje na štetite, kade što opožarenata šuma aktivno se čisti. Veḱe imame lugje i organizacii koi sami izrazija želba da doniraat sadnici. Vo momentov čekame celosno da se isčisti terenot, pa potoa masovno da počneme so pošumuvanje za da go obnovime toa izgubeno zelenilo. No, veruvajte, svesta kaj nas sè ušte ne e dovolno razbudena. Nie vo poniskite mesta, kade što imame gusti šumi i zelenilo, postojano stravuvame od novi požari bidejḱi čovečkoto nevnimanie e najčestata pričina. Mora postojano da apelirame i da rabotime na podignuvanje na svesta, bidejḱi štetite se neprebolni. Navistina ne bi sakal nitu eden moj kolega gradonačalnik, bez razlika dali kaj nas ili vo stranstvo, da se sooči so vakvi teški momenti i so vakva katastrofa na svoja teritorija.

-Najdobra promocija za Pehčevo se tokmu vakvite nastani koi privlekuvaat lugje. Vo pogled na razvojot, veḱe vleguvame vo faza na realizacija na evropski proekti preku programata „Adrias“ (kako i preku granična sorabotka), kade što gi koristime evropskite fondovi tokmu za promocija na turizmot. Se nadevam deka vo idnina ḱe imame ušte popozitivna energija i dobri rezultati. Veruvajte, mnogu e teško da se promovira edno mesto. Potrebno e dolgo vreme za da se izgradi uspešna prikazna i da se dostigne posakuvanoto nivo. Sepak, Pehčevo izobiluva so prirodni ubavini i navistina imame što da ponudime i što da im pokažeme na posetitelite. Imame pristapni planini koi se odlični za planinski turizam, kako i uredeni velosipedski pateki.

Ovaa godina beše specifična po toa što povtorno se održa tradicionalnata velosipedska trka „Pehčevo na točak“. Taa pateka se vozi niz prekrasnite Maleševski planini — trkata započnuva od centarot na Pehčevo i završuva povtorno na gradskiot ploštad. Sekoja godina imame sè poveḱe učesnici. Najčesto toa se velosipedisti od našata država, no znaat da ni dojdat i gosti od sosedna Bugarija. Ovoj nastan veḱe prerasnuva vo ubava tradicija. Sega, Lokalniot mladinski sovet formiran od opštinata ja prezema obvrskata da ja neguva i da ja održuva ovaa manifestacija, sekako so naša poddrška. Veruvajte, kako gradonačalnik koj se zalaga za razvoj na turizmot i sportot, ne žalam sredstva i resursi za vakvi proekti. Edinstveno važno mi e da imame dolgoročna vizija i napredok. Imame sodržini i atrakcii kade što možeme da gi vodime turistite — tuka e turističkata naselba „Ravna Reka“, vodopadot „Vrtena Skala“, kako i značajni arheološki lokaliteti. No, za uspešna prikazna i razvoj na turizmot, klučno e i samite gragjani da bidat proaktivni. Tuka najmnogu mislam na ugostitelskite objekti. Tie se direktno zasegnati so ovaa rabota, bidejḱi imaat i najgolema ekonomska dobivka od prilivot na turisti.

Biljana KRNČESKA