Sinoќa Bitola ušte ednaš ja dokaža svojata orginalna multikulturna dimenzija i po 17ti pat svečeno go otvori Festivalot na muzika od svetot što taka živo go drži gradot vo posebno pulsiranje duri i vo ovie esenski doždlivi denovi koga melanholijata stanuva vistinska zakana za temperamentot. No ne i za bitolčani, tie se posebna “sorta” na lugje zošto dišat niz kulturata i umeat da organiziraat nastani što go budat srceto i dušata niz ritamot na muzika.
Vo prepolnata sala na Centarot za kultura se očekuvaše doživuvanje, koe i se sluči istiot moment koga na scenata se pojavi Maestro Blagojče Trajkovski, virtuoz od svetski rang, klarinetist, profesor i par exselance muzičar so isklučitelna darbina, no i bitolčanec što silno ja ljubi svojata Bitola i vo nejzina čest zaedno so kolegite od svojot bend “Fontana” i gostinskata od Turcija, pejačkata Gamze Matraci im podari na svoite sogragjani muzička rapsodija isprepletena niz zvukot, ritamot i jazikot na dva narodi turskiot i makeodonskiot.
Vsušnost četvrtočniot koncert na grupata “Fontana” i Gamze Matraci beše prviot godinešen koncert koj svečeno go otvori 17. Festival na muzika od svetot koj ќe traee se do ponedelnik i ќe ponudi različni žanrovski i umetnički senzibiliteti spoeni preku muzikata od svetot.
Festivalot go proglasi za otvoren direktorot na Centarot za kultura – Bitola, Sašo Ilkovski, koj istakna deka ovoj festival ja pretvora Bitola vo točka na kulturna povrzanost i umetnička inspiracija i deka ovoj nastan ne e samo festival, tuku deka e sredba na kulturi, jazici i zvuci što se spojuvaat vo edno čuvstvo, koe ja istaknuva muzikata kako univerzalen jazik na čoveštvoto.
Godinešnoto izdanie na festivalot se održuva pod mototo „Umetnosta na zvukot“, a temata go istražuva prostorot megju tišinata i vibracijata, megju intonacijata i emocijata. Zvukot e pretstaven kako umetnička forma što dopira podlaboko od zborot i sozdava vrska megju slušatelot i izveduvačot, megju tradicijata i sovremenosta, megju lokalnoto i globalnoto.
Zamislata bi rekla deka e odlična, no relazicijata koja podrazbira izbor na umetnici, scenska ambientalnost, programska dinamika i perefkten tehničko-energetski balans go nadmina odličnoto i ja pokaža Bitola uste ednas vo posebno sofisticirano kulturno svetlo.
A Blagojče Trajkovski, odnosno Bitolčanecot što go pretvori klarinetot vo prodolženie na sopstveniot zdiv, ne ostavi prostor za somnež od momentot koga se pojavi na scenata i započna da vezi na svojot klarinet. Toj mošne spontano ja izrazi i svojata blagodarnost do organizatorite i publikata, do Ministrestvoto za kultura koe sekogaš imalo sluh za ovoj festival i se potseti na prethodniot zaednički nastap so Gamze koj se slučil točno pred deset godini:- “So Gamze nastapivme na ovoj festival zaedno pred deset godini i sekogaš se prašuvame koga ḱe go povtorime, i ete dade Bog da se sobereme, denes, tuka zaedno, so najubavata publika vo svetot, koja ne tera beskrajno da treperime, beskajno da imame trema koja na drugo mesto ja nemame. Ušte ḱe dodadam deka sme presreḱni što gi spodeluvame ovie momenti zaedno so Gamze koja nie na srce i beskrajno ja počituvame – istakna Blagojče, pa zasviri i ja raznese salata so zvukot na klarinetot koj pod negovite prsti go crtaše vremeto, lugjeto, prikaznite i raskažuvaše za minatotot za posebnite, za ljubovite…
Publikata imaše svoevidna privilegija i možnost da uživa vo prekrasen repertoar i da sluša izvedbi na stari makedonski pesni koi Gamze gi otepa trepetlivo so polna emocija i ljubov, no voedno i se prestavi na publikata i preku izbrani turski refreni koi živopisno gi donese na eden svoj topol način.
Inaku tursikata umetnica od makedonsko poteklo Gamze Matraci, rodena e vo Veles, i nejzinata izrazita emocija što preovladuvaše na koncertot ja otkrivaše emotivnata povrzanost so Makedonija, no ušte posimpatično beše nejzinoto obraќanje na makedonski jazik, koga i reče na publikata: – „Lesno mi e da peam na makedonski, no poteško mi e da zboruvam, ama toa ne e važno — najubavo mi e što sum tuka, so vas, vo ovoj prekrasen grad. Ako mi pobegne nekoj zbor, nasmejte se slobodno, nema da vi zameram.“
Matraci izvede makedonski pesni i kompozicii posveteni na Bitola, a ja otepa i omilenata pesna na Kemal Ataturk, isto taka posvetena na gradot. Sepak, kulminacijata ja postigna na samiot kraj, koga na bis ja izvede najpoznatata i najubava pesna „Bitola moj roden kraj“, napišana od Ajri Demirovski.
Isto taka, posebno vnimanie zaslužuva i akcentot što Blagojče so momcite od “Fontana” go stavija na istaknatite bitolski tvorci, kako što reče i samiot toj, na živite legendi no i na onie što ne napuštile, a ostavile dela od koi se uči kako da se pee, pa go posoči nenadminatiot Bavtiroski i sekako živata bitolska legenda Kalica, pa vo nivna čest vokalistiot na “Fontana” gi otpea antologiskite “Ako odam vo Bitola”, i “Ako zgrešam neka izgoram”…
Koncertot go snimaše i Makedonska televizija, a slednite večeri koncertni nastapi imaat Tanja Carovska so Kamerniot Orkestar od Bitola, Balkan Z00 i Nina Čoriќ, “Koza Mostra” i Gamazda.
Biba KRNČESKA
