Makedonija gi živee najteškite i najtažni denovi od nejzinata ponova istorija, posle požarot što se sluči vo noќta na 16ti Mart vo diskotekata “Puls” vo Kocani, vo koj izgorea šeesetina mladi lugje koi prisustvuvaa na koncertot na grupata “DNK”.
Očaj, jad i mnogu solzi proleani za nedolžnite mladi životi koi kako sveќi zgasnaa vo eden mig, a bea polni so život. Lugjeto se vo besoznanie i seušte ne možat da poveruvaat so kakva tragdija se sooči ovaa mala napatena zemja koja poslednite decenii e sistemski ruinira od mito i korupcija koi vo najgolema merka se zaslužni i za ovaa tragedija.
Imeno diskotekata vo koja se održa koncertot na grupata ne gi ispolnuval elementarnite uslovi za zabavi od vakov tip. Prostorot bil preadaptiran od star magacin, so eden vlez i izlez, imal rešetki na prozorcite i bil blizu stambena zgrada, so nelegalna i falsifikuvana licenca za kabare klub. Ne e izvršena prenamena na objektot od lesna industrija vo ugostitelski objekt, a i pokraj toa što nemalo prenamena, istiot dobil dozvola za rabota od Ministerstvoto za ekonomija kako za ugostitelski objekt, koja e izdadena pred 15 godini. Ova dovolno zboruva za koruptivnite dejstvija na poedinci koi direktno i indirektno se vinovni za zagubata na tolkmu mnogu životi.
MVR, vo sorabotka so Javnoto obvinitelstvo, do sega osomniči poveḱe od 20 lica vo vrska so tragedijata vo Kočani. Od niv, 15 se privedeni vo policiska stanica, a nekoi od osomničenite se počinati ili se vo bolnica.
Ministerot za vnatrešni raboti, Panče Toškovski, informiraše deka četiri osomničeni lica se vo bolnica, megju koi dvajca členovi na bendot, sin na sopstvenikot na diskotekata i upravitel na pravnoto lice.
Ljupčo Papazov
Na soslušuvanje vo OJO Kočani vo vrska so tragedijata bea sprovedeni i poranešniot minister za ekonomija Krešnik Bekteši i poranešniot direktor na Državniot pazaren inspektorat Goran Trajkovski, na koi im bese opredelen i kratkotraen pritvor od 48 časa, zaedno so ušte 12 osomničeni lica za požarot. Isto taka i gradonačalnikot na Kočani, Ljupčo Papazov koj posle 30 časa molk od tragedijata si podnese neotpovikliva ostavka od moralni pričini, bil povikan na raspit vo Obvinitelstvoto od kade soopštija deka dopolnitelno ḱe bide donesena odluka za negov natamošen status vo postapkata.
Ministerot za vnatrešni raboti Toškovski isto taka na denešnata pres konferencija izjavi deka site 59 počinati lica se veḱe identifikuvani i završeni se obdukciite. Dodade deka vkupno ima 196 lica koi se povredeni, od koi 20 se deca, a 93 od povredenite se smesteni vo Skopje, dodeka 80 lica se transportirani na lekuvanje vo Srbija, Bugarija, Turcija, Grcija, Avstrija, Litvanija, Slovenija, Ungarija i Hrvatska.
Demantirani se informaciite deka ima poveḱe počinati lica, a za sreḱa nema počinati lica od povredenite.
Za žal ovoj koncert beše koben i za osumte člena na grupata “DNK”.
Megju zaginatite se pejačot Andrej Gjorgievski, tapanarot Gorgji Gjorgiev, klavijaturistot Filip Stevanovski, gitaristot Aleksandar Kolarov, fotografot Aleksandar Efremov, pratečkiot vokal Sara Projkovska, zvučniot inžiner Igor Velkov i bitbokserot Martin Atanasovski.
Eden od osnovačite na grupata, Vladimir Blažev Pančo, ja preživea nesreḱata, no e vo bolnica i se ušte nema detali za negovata zdravstvena sostojba.
Počinatiot pejač Andrej, uspeal da izbega od požarot, kako što potvrdile negovite bliski prijateli, no se vratil vnatre za da spasuva, po što vrz nego se urnal pokrivot i vednaš go usmrtil. Beživotnoto telo na pejačot, koj im podlegna na povredite, go prepoznala negovata sopruga Natalija, koja go identifikuvala po časovnikot što go nosel. Toj beše tatko na 10-godišna ḱerka.
Vo požarot spasuvajќi životi nastrada i mladiot fudbaler na “Škupi”, Andrej Lazarov, kako i policaecot što večerta bil na službena dolžnost vo klubot.
Teškiot traoren nesreќen den go isprati vo večnosta i požrtvuvaniot šofer od Itnata pomoš od Kočani, Ile Gocevsi koj cela noḱ gi prenesuval vo bolnica žrtvite od požarot. Otkako otišol doma da odmori legnal i poveќe ne se razbudil. Negovoto srce ne go izdržalo golemiot stres što go doživeal, a negovite sogragjani velat deka toj e nivniot heroj zošto spasil mnogu životi.
Pogrebnata služba na 59 počinati vo požarot vo diskotekata „Puls“ vo Kočani ḱe se održi vo čevtrtok na gradskite grobišta, a ceremonija ḱe ja vodi poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva G.G. Stefan pridružuvan od nekolku vladici od Sinodot.
Makedonskata pravoslavna crkva upati povik za edinstvo po užasnata tragedija:
-“Vo ovie dni na traor go povikuvame verniot naš narod zaedno da gi sosredotočime srcata vo molitva kon Gospoda, prosejḱi od Nego da gi primi dušite na novopretstavenite čeda Božji vo pregratkite Avraamovi, a, pak na povredenite da im daruva pobrzo ozdravuvanje. Narodnata splotenost i edinstvo najmnogu se ogleduvaat i se najpotrebni vo vakvi zlokobni nepriliki. Zatoa, gi povikuvame site verni čeda na Majkata Makedonska Crkva i site gragjani na Makedonija da go sočuvame mirot vo sebe i mirot megju sebe i priležno molejḱi se, dostoinstveno da taguvame”– upatija poraka od MPC.
Makedonija e vo žalost, no zaedno so nea taguvaat i sosedite. Tragdeijata vo našata država silno gi dopre gragjanite i od sosednite državi. Denes beše proglasen den na žalost vo Srbija vo Bosna i Hercegovina vo Bugarija i vo Crna Gora, a vo mnogu evropski državi vo ambasadite bea otvoreni knigi na žalost. Voedno studentite od poveќe gradovi vo Srbija im oddadoa počit na žrtvite od požarot vo Makedonija.
Dali ovaa fatalna nesreќa ќe bide iskrata što ќe go zapali fitilot na kriminalot i korupcijata koja politički i opštestveno go ruinira našiot sistem, ostanuva da vidime. Premierot Mickovski najavi bezmilosno spravuvanje so site nezakonski dejanija i lica koi se involvirani vo istite, nazavisno na koja politička provinencija i pripagjaat, odnosno dali se “obični” biznismeni ili političari i funkcioneri.
Da se nadevame deka vakvata reakcija, koja za žal iako e zadocneta i nema da gi vrati mnogute žrtvi na ovoj koruptiven sistem, bi možela da pomogni za da se stavi kraj na bezakoniteto i za da profunkcionira državata, odnosno za da se opravat instituciite na sistemot, kako ne bi se slučuvale poveќe vakvi fatalni nesreќi.
Biba KRNČESKA
