Negoviot dijapazon na aktivnosti e golem, a isto taka i negoviot talent za tvorenje i pišuvanje pesni i tekstovi, koj go izdvojuva od ostanatite avtori i festivalski kreatori, kako po brojot na pesni, taka i po brzinata i prilagodlivosta na temi so namenska sodržina. Bobi Petkovski go drži rekordot koga se vo prašanje napišanite tekstovi za festivalite i tokmu zatoa zaslužuva edno posebno i personalno prestavuvanje. No, toj ne e samo avtor na pesni, stihovi i poemi, tuku multimedjalec koj sviri nekolku zičani instrumenti, novinar-voditel od nekogašnoto Radio Kumanovo, poranešen gitarist na grupata “Berlinski zid” i segašen epizoden tv glumec vo Slovenija. Što ќe reče Gospod ne štedel na darbinite koga go blagoslovuval, a Bobi ne se štedeše vo odgovorite na našite prašanja, pa napravivme edno ubavo i kavlitetno intervju, koe sigurno vo prodolženie ќe go privleče i zadrži vašeto vnimanie…
Retko se slučuva kaj nas, da naideme na vistinski multimedijalec koj ne e dovolno mediski afirmiran i pokraj uspešnata poveќedeceniskata rabota? Na što se dolži takvoto, uslovno rečeno sedenje vo senka?
-Mora da ti priznam vo nekolkute intervjua što sum gi dal vo životot ova e edno mnogu interesno i originalno prašanje. Sekoja čest za dosetlivosta. Eve da odgovoram, po samata priroda na neštata nie avtorite (mislam na kompozitorite,tekstopiscite,
Dvajca kumanovci vo paket Nino Veličkovski i Bobi Petkovski
Bobi Petkovski karierata ja započnuva kao radio voditel, a “živ svedok” za toj tvoj izbor do denes ti e radio-foničniot glas, ama i ubavata dikcija što ja poseduvaat radiskite lugje. Kako dojde Bobi do radio-mikrofonot?
-Da točno e, mojot “vlez” vo mediumite beše preku eterot na Radio Kumanovo, anegdotata glasi vaka: pred da dojde radioto vo mojot život jas bev “akcijaš” eden od mnogute kumanovčani koi uživavme da odime na mladinskite rabotni akcii, da zapoznavame novi mesta, novi prijateli od togašnata SFRJ.I nekako klubot na sedenkite vo gradot ni beše kancelarijata na pretsedatelkata na kumanovskata mladina, Mira Stojkovska, novinarka vrabotena vo NRIO »NAŠ VESNIK”, no so pauza zaradi izvršuvanjeto na fukncijata pretsedatel na mladina na grad Kumanovo so kancelarija vo opštinskiot komitet, podocna moja koleška vo redakcijata. Sedejќi kaj nea vo kancelarija slučajno zemav da čitam nekoj dneven vesnik naglas. Taa me pogledna zaprepasteno i mi reče :” Ajde Bobo! taka me vikaše ušte ednaš. Ja poglednav čudno no ajde pročitav. Stanuvaj mi reče odime! Poslušno stanav ja sledev, a nemav vrska kade ќe odime. Me odnese vo redakcijata na Radio Kumanovo i mu reče na sega pokojniot prv i najstar ton majstor vo radioto čičko Vito: “Pušti go detevo pred mikrofon!”. Vlegov vo studioto i počnav da čitam nekoi vesti koi bea na masata vo studioto, a strelkite na potenciometarot otišle do maksimum, kako što najčesto se slučuvalo koga nekoj ima moḱen, radiofoničen glas. Izlegov od studioto čovekot mi pruži raka i nekako proročki mi reče; Dete, ti si rodeno za ovdeka, pa me odnese pravo vo kancelarijata na direktorot Dimitar Masevski. Vednaš me včlenija vo mladinskata redakcija koja ja ureduvaše emisijata ” Mladi za mladite”, tamu imav nekoja rubrika za muzika, no nekako tie 5 minuti vo emisijata mi bea malku, mi stana tesno…Mojata snaodlivost pred mikrofonot ja zabeleža kolegata, ton majstor Marjan Janevski ” Šalajko”, čija ideja beše da napravime edna kontaktno muzička emicija so posovremen pristap za mladite. Taka se rodi kultnata emisija ” Hit Miks” koja se slušaše niz celiot grad, po prodavnicite, kafeanite,kafulinjata, po domovite…Bev pioner i začetnik na eden nov radiski izraz i ostaviv svoj otpečatok vo istorijata na radioto vo Kumanovo. Na moja inicijativa počnavme i so noḱna programa koja ja nasloviv ” Treta smena” vo čest na tatko mi i site koi rabotea treta smena vo fabrikite. Prv kažav i dobro utro vo utrinskata programa. Dobivav nekolku pati i zlatni i srebreni plaketi na togašnite radiski natprevari na združenite makedonski radiostanici. Da dobieš srebrena plaketa za muzička emisija, a pred tebe da e samo Dragan B.Kostiḱ, beše ogromna čest. Vreminjata zaminaa, no prekarot ” Bobi Hit Miks” si ostana do den deneska.
Bobi kako akter vo slovenecka serija
Predizvikot da se bide vo mediumskiot svet go imaat mnogu lugje, no retki se onie što toa mesto go zaslužuvaat preku darbinite i talentot. Kolku godini si prisuten vo estradnite vodi i koj talent od mnogute što gi poseduvaš, beše presuden za da te zadrži vo istite.
-Da estradata e “mala bara polna so krokodili”, pa za da opstoiš, i da se oddržiš dolgo vreme na scenata znači da si sposoben, talentiran i konektiran so vistinski lugje. Za moja sreḱa jas bev vo tandem so našiot renomiran muzičar, kompozitor, aranžer odličen gitarist i pred se kvaliteten čovek Cane Petrov, od grupata “Bioritam”, so nego imame sozdadeno zaedno poveḱe od 200 pesni, što detski, što folk pesni i taka poleka se sozdavaše fondot na pesnite koi do sega vo ZAMP ja nadminaat brojkata 300. Ne znam, ušte kako dete odev vo literaturna sekcija ,pišuvav detski pesni, podcna počnav i da muziciram, sega po tolku godini sviram nekolku žičani instrumenti, mandolina, gitara, tamburica, buzuki,kontrabas itn.No iskreno nekako najmnogu mi “leži”, me opušta i se pronaogjam najmnogu pišuvanjeto, sozdavanjeto na novi stihovi, novi refreni. Sekoja pesna e prikazna samata za sebe, nim ne im e gajle kade si i što pravat koga ke treba da se rodat te mačat, te pritiskaat. Iljada pati sum stanal od spienje da zapišam stih ili refren. Se slučuvalo i vo kafeana na salfetka, a vo posledno vreme i vo avtobus, sreḱa pa si kupiv pameten telefon i samo ќe gi izgovoram stihovite i tie se transkribiraat od govor vo tekst i ostanuvaat začuvani.
Bobi so ekipata od Tumba Fest
So Lidija Spasovska na koja i go ima napisano najgoleimiot hit Pomisli na mene
Svoevremeno si se zanimaval i so muzika, odnosno si bil gitarist na rock sostavot “Berlinski zid” od Kumanovo. Zošto ne ja prodolži taa prikazna i kako ti uspea od rocker da se prešaltaš vo folk vodite, pa da staneš alfa i omega na šegobijniot “Tumba Fest”?
-Imaš odlični informacii da kon krajot na 90-tite vo Kumanovo i voopšto vo Makedonija beše mnogu popularnat kumanovska rok grupa ” Berlinski zid” vo koja što bev gitarist, no na zamena. Imeno nivniot redoven gitarist Saša Spasovski “Čita” beše na otslužuvanje na voeniot rok taka da jas dobiv pokana da go zamenam. Veruvam deka sum mu bil dostojna zamena, a čovekot koj patem mi e prijatel, e navistina vonseriski gitarist, a sega i redoven profesor po muzika vo srednoto muzičko učilište vo Kumanovo. Ubav period beše toa, imavme mnogu živi svirki,nastapi i vo gradot i po Makedonija, togaš za mig se počuvstvuvav kako zvezda, po nastapite na MTV vo emisijata “Pulsiranja”, pa učestvo na manifestacijata “12 Veličestveni” beše prekrasno, no paralelno so toa studirav i na filološkiot fakultet na grupata za Jugoslovenska kniževnost, rabotev honorarno vo Radio Kumanovo i plus učestvuva vo emisijata “Mladinski kanal” na MTV, taka što zaedno se kalevme so sega poznatite novinarski iminja, Goran Veličkovski so negovata sopruga, pa so Robert Popovski sega pretsedatel na združenieto na novinarite, pa Dejan sega vo kanal 77, Berta Dodevska i ostanatite, a se pod rakovodnata palka na našata novinarska učitelka Sonja Dragoljub Gizdaviḱ i seto toa mi odzemaše premnogu energija taka da členstvoto vo bendot moraše da otide “kurban”, pa go žrtvuvav, no vo sekoj slučaj toa za mene beše edno prekrasno iskustvo.
Bobi i Krume Spasovski
Tvojot opus na sozdadeni pesni e golem i vakvata kvalifikacija treba bukvalno da se svati. Imaš napišano preku 300 prekrasni tekstovi i pesni. Dali pomegju statistikata i emocijata mozeš da napraviš distinkcija, pa da ni kažeš kolku od pesnite što si gi sročil bile spontani, a kolku namenski i koi tekstovi ti se najdragi i zošto?
-Da , kako što napomnav do ovoj moment vo ZAMP se registrirani okolu 320 pesni, vo megjuvreme imav nekoi proekti kako privatni taka i festivalski, eve za tvojot medium ekskluzivno ќe obelodenam deka ovaa godina za prv pat ќe učestvuvam na Valndovskiot festival so 2 numeri, seušte ne sum 100% siguren, no sepak imam pozitivno čuvstvo, a tuka se i novite pesni za “Tumba fest”, od koi poveḱeto se gotovi, no ima ušte nekolku da se finaliziraat. Poveḱeto od pesnite se rodija spontano iako ima i edna fina brojka koi bea pišuvani namenski, no toa se festivalski pesni.
Bobi so Beki Bekić kako avtor na ne negovata pesna Golem meraklija
Tvoja “lična karta” e pesnata “Golem Meraklija”, koja ja ispea večno nasmeaniot Beki Bekiќ. Velat deka stihovite za ovoj hit bukvalno ti gi šepnale muzite. Raskaži ni ja anegdotata za ovaa pesna?
-Paa…Ok, no sepak mislam deka “Golem meraklija” e moj odraz vo ogledaloto, no, na lokalno nivo, sudejќi po faktot deka od 2000 godina koga za prvpat beše izvedena na “Tumba fest” dosega milion pati e svirena na site domaќinski veselbi, veridbi, svadbi, krštevki, rodendeni…Ima doživeano i nekolku kaveri od koi poslednata preubava prerabotka ja napravija Leskovčanite od sosedna Srbija grupata “Savršen dan”. So gordost mora da istaknam deka mojata lična karta e i mojot prv napišan hit koj seušte živee, pesnata ” Pomisli na mene ” za našata sogragjanka Lidija Spasovska koja ja napišav vo dalečnata 1995 godina. Taa 2000ta imav za “Tumba fest” okolu 6 pesni i mislev deka ja završiv zadačata, pa posle rabotata vo radio, kade što postar kolega mi beše Vančo Mihajlovski, ideen tvorec i prv direktor na “Tumba fest”, si pojdov doma i ja prašav soprugata dali ќe pieme kafe? Na toa dobiv odgovor, deke ќe pieme ako pojdam da kupam šeker. Skoknav do maalskata prodanica, zošto togaš se kupuvaše šeker na merenje vo hartieni kesi. Od kako go preturiv šekerot, hartijata onaka nonšalatno ja frliv vo košot za otpadoci i ušte ne srknat od kafeto mi zazvoni fiksniot telefon, zošto togaš nemaše mobilni. Se javuva kolega Vančo i veli aman zaman pomagaj! -Bate Vane što e rabotata? Veli eve ti snimka slušni ja po telefonn i za pola sat da mi doneseš tekst. Uh, rečeno-storeno. Vo momentot nemav “ḱoravo” parče hartija doma, pa fino si ja izvadiv hartienata kesa od gjubreto i na nea go napišav tekstot, pa koga go odnesov vo studioto site se poglednaa megju sebe i bea tivki, a Beki Bekiḱ kako profesionalec ja zede hartijata, odnosno kesata i direktno od nea ja otpea pesnata, ostanatoto e istorija . Ete, koga saka da bidne, ќe si bidne.
Kumanovo e tvoj grad no i tvoja ljubov. Iako veќe dolgo vreme živeeš vo Slovenija, sepak bez tebe nemože da se zamisli festivalot “Tumba Fest”. Kakva e taa tvoja povrzanost so Kumanovo i šegobijniot festival i kako ti uspeva od godina vo godina da go držiš primatot kako najplodotvoren tekstopisec?
-Jas ne se doseliv vo Slovenija za da bidam Slovenec iako sum državjanin na Slovenija, jas sum Kumanovec, Makedonec, pred se i takov ќe si ostanam do krajot na životot. Vo Ljubljana dojdov od ekonomski pričini kako i mnogute naši ostanati zemjaci. Spolaj mu na Boga sreden sum stabiliziran, so site važečki dokumenti, so stalna rabota što e osnov za da čovek bide miren vo životot. Povrzanosta so “Tumba fest” e neraskinliva zatoa što sum lokal-patriot si go sakam gradot, sogragjanite, site ubavi nešta me vrzuvaat za nego. Zošto sum najaktiven ili kako veliš najploden, pa verojatno zašto najdobro go znam mentalitetot na gradot, so dolžna počit, no nemože skopjanec ili ohrigjanec da pišuva na kumanovski podobro od mene. Jas blagodarejќi pak na studiite gi poznavam site naši dijalekti i voopšto ne mi e problem da pišuvam na nekoj dijalekt. Možebi malku i deficitot na avtori, tekstopisci raboteše vo moja korist za da go dobijam toj primat na najplodotvoren, ne znam, kako i da e veruvajte ponekogaš mi e nezgodno koga na ekranot na sekoja vtora pesna se pojavuva moeto ime i prezime i sekogaš sum sreḱen koga ќe se pojavat novi avtori koi ne gi doživuvam kako konkurencija tuku kako osvežuvanje i so site imam korektni prijatelski kolegijalni odnosi i sekogaš sum spremen da pomognam so sovet, da go spodelam moeto iskustvo.
Bobi na snimanje
Duhot na kumanovci e poseben, a ti go poseduvaš tokmu toj duh, pa me zanima kako uspea toj svoj temperament da go prilagodiš megju slovencite i kako tamu živeeš i funkcioniraš?
-Uff prašanjevo e za milion dolari, da se uskladi toplata balkanska duša so studenite slovenečki karakteri e nevozmožna misija. Voglavnom pravime kompromisi i tie i jas. Najmnogu mi pomaga što odlično go sovladav jazikot, neretko samite slovenečki prijateli mi velat čoveče pa zboruvaš politeraturno od mene, a toa e kompliment. Voglavnom, iako se malku studeni, zatvoreni i ne tolku druželjubivi, koga ќe vidat deka se trudiš i so jazikot i vo rabotata, te cenat, respektiraat i te prifaḱaat.
Za Bobi Petkovski tekstopisecot, novinarot, radio voditelot, muzičarot, pisatelot i multimedijalecot ponešto profesionalno znaeme, no ajde nešto kaži ni privatno za sebe?
-Privatno sum gord, roditel, tatko, svekor i dedo. Imam dva sina, Ivan i Mario, odlični deca ,trudoljubivi i samostojni ušte od mali noze. Prekrasna snaa Sanja koja mi podari čudesna 6 godišna vnukička, dušata dedina Andrea, koja mi dava sili sekogaš koga mi e najteško da prebrodam se, koga ќe ja poglednam nejzinata fotografija. Mora da ja spomenam i majka mi Zora, koja sekogaš odvaj čeka da dojdam “dolu” da pieme kafe sekojdnevno i da si razgovarame. Što se odnesuva do statusot sloboden sum kako ptica taka da ako nekoja slobodna e zainteresirana možete da i go dadete mojot kontakt.
Bobi so Jovanka Jo posle Tumba Fest 2024
Vo Slovenija si angažiran i kako artist i imaš ostvareno poveќe seriski ulogi vo koi bukvalno pokaža vrodeni akterski sposobnosti. Dali postoi šansa da se pojaviš i vo nekoj film i kolku seriozno go svakaš ovoj predizvik.
–Blagodarejќi na mojata ambicioznost, veḱe 7 godini sum člen na nekolku kasting agencii koi imaat moe foto- portfolio i koga mojot vizuelen izgled ќe se poklopi so vizijata na nekoj režiser me pokanuvaat, mi davaat epizodna uloga, odam na probno snimanje, i dosega sum imal ulogi vo 6 slovenečki tv serii i desetina ulogi vo reklami za stranstvo. Nemam mnogu golemi ambicii na toj plan zašto glumata e zanaet, treba da si školuvan za toa, mene za toa malku mi e docna, ednostavno toa go sfaḱam kako edno ubavo hobi kade go spojuvam ubavoto so korisnoto. Ubavoto e što sega se poznavam so skoro site najdobri glumci vo Slovenija so koi počesto se naogjam na kafe, pijalak, druženje, a korisnoto e toa što si go dopolnuvam budžetot so honorari koi Bogami i ne se baš mali.
Na krajot da zborneme nešto i za tvoite knigi. Imaš izdadeno dve zbirki na pesni i eden roman. Za da se ima tolku materijal treba seriozno da se tvori, pa me interesira kolku od toa može ubavo da se živee i dali e vrednuvan toj tvoj trud I talent?
-Što se odnesuva do ” pišanata reč” situacijata e slednava; Blagodarejќi na dragite mi prijateli od “Etno riznica ” inaku organizator na “Tumba Fest”, Slagjana Kostenarova i Dragan Jakim, na nivna inicijativa ete da me nagradat kako najproduktiven avtor, izleze od pečat mojata prva zbirka pesni, potočno pesnarka so 50 pesni od početokot na “Tumba fest”, pa se do lani. Pred nekolku nedeli izleze od pečat i mojot prv roman ” Poslednoto patuvanje” čijašto tema e grobnicata na Aleksandar Makedonski, koja za žal seušte e arheološka misterija i bidejќi jas ne možev da čekam da ja otkjrijat arheolozite, rešiv preku mojata istoriska fikcija “da ja otkrijam” vo romanot, i se razbira taa e na naša počva, na naše tlo vo Makedonija. Vo isčekuvanje sum da izleze od pečat i mojot prv roman, na slovenečki jazik, koj isto taka pobedi na eden konkurs za neobjaven roman. Isto istoriska fikcija mi beše da od eden mitološki moment sozdadam roman za sozdavanjeto na gradot vo koj što živeam Ljubljana, od strana na Jazon i argonautite koj kradejki go zlatnoto runo od grčkiot kral prebegnuva so čamci po tečenieto na rekata Sava i doagja na ovaa tlo formirajki ja Ljubljana kako grad. Vo momentot rabotam na tretata kniga na makedonski jazik, zbirkata na kratki raskazi za i od Kumanovo pomegju dvete svetski vojni, eve ќe vi go otkrijam samo naslovot, knigata ќe se vika ” KALDRMA” kako kopnež po nešto što veḱe go nema, po starite dobri vreminja.
Bobi vo društvo na Tatjana Lazarevska i Novica Vasilevski
Na krajot dozvolete mi da vi se zablagodaram za otstapeniot prostor i vreme i toa što me počestivte da bidam gostin vo vašiot cenet medium ” Svet- Avstralia” i ja koristam prilikava da gi pozdravam site našinci tamu, a poseben pozdrav upatuvam do dragite ni prijateli, muzičkite ambasadori, Novica i Tatjana…
Biba KRNČESKA
