Velat golemite očekuvanja možat i da razočaat, no koga stanuva zbor za kultniot sostav “Memorija” togaš očekuvanjata e prirodno da se golemi, a 40 godišniot estraden staž nekako sam po sebe garantiraše koncerten spektakl koj ne smeeše da se propušti… I navistina se sluči svoevidno triumfalno finale vo koe seta energija eksplodira vo najubava možna muzička rapsodija. “Memorija” i go podari srceto na makedonskata publika, onaka bezrezervno maški i na eden najpriroden način pokaža deka golemite profesionalci so gabariten kvalitet postojat i vo Makedonija.
Gordost, vosht, milost i milozvučnost se čuvstvuvaše od sekoj svrten pogled prema binata, od sekoja pregratka pozadi scenata, od sekoj ispean stih na prisutnata publika.
Bezbroj podignati race vo vozduh i mnogu glasovi sploteni vo bezvremenite refreni na “Memorija” svedočea za golemata ljubov so koj ovoj bend beše dočekan i ispraten vo sabotata večer vo golemata i polna sportska arena “Boris Trajkovski” vo Skopje.
Publikata generciski različna svedočeše za univerzalnata dopadlivost na “Memorija” i nejzinata apsolutna dominacija niz vremeto, a osmislenata koncepcija, izborot na gosti i načinot na prezentiranje go istakna vrvniot profesionalizam po koj ovoj bend se dvoi od site ostanati.
Koncertot započna scenografski dramatično, vednaš posle nastapot na prilepskata predgrupa “The four”, koi apsolutno ja zagreeja mnogubrojnata publika i ja spremija za kulimacjata što ja očekuvaše. A koga na scenata se pojavi mladata tapanarka Tjana Ilov so zurlađijata, publikata frenetično započna da apludira se dodeka na scenata ne se pojavi tioto fantastic, dvata prepoznatlivi vokali na “Memorija”, vo društvo na maestralnata Andrijana Janevska kako specijalna gostinka i so izvedbata na “Parahodot” go otvorija koncertniot spektakal vo koj naizmenično se redea bezvremenite biserni makedonski refreni zaedno so one obnarodenite hitovski na “Memorija”.
Fantastično osmislenata koncepcija ne i dozvoluvaše na publikata emotivno da zdivne, zatoa što sekoj moment beše ispolent so magija, so iznenaduvanja, so vonseriski gosti koi se redea kako na film i izmamuva vozdiški.
Apostol Ikonomov poznat kako Poce go vodeše vokalno prviot del od koncertot vo koj gi čuveme “Iljada pesni”, Bejbi bejbi, “Odam zasekogaš”, potoa mojata omilena “Nena Nena”, “A ti kade si”, za na pesnata “Vozovi”, da se pojavi mladata saksofonistka od Strumica, Aleksandra Ilieva koja dopolnitelno go ukrasni scenskiot ambient.
Publikata pak so svote mobilni telefoni oformi zvezdeno nebo na pesnata “Zošto Bože”, a najemotivniot moment se sluči koga Poce ja ispea najubavata balada od ponoviot repertoar na “Memorija”, “Bez tebe” koja e posvetena na negovata počinata sopruga i na koja ne možeše da gi zadrži solzite.
Golemiot pak hit “Ogan pod zvezdite” beše dopolnet so romantičnata harfa na Sara Mejs, koja nešto podocna so koleškite Andrijana Janevska i Dani Dimitrova, vo tandem so Poce ja izvedoa kultnta “Motori” od “Divlje jagode”, vo ženska verzija. Koga sme kaj rokerskiot sexi imigje ne može da ne ja spomeneme točkata na Dani Dimitrova koja kako gostinka ja izvede “Što do togaš”, oblečena vo crn korset so lanci i crni lakovani čizmi, pa so zanosnoto igranje predizvika vozdiški kaj publikata.
Sepak, publikata posebno oduševeno reagiraše koga na scenata istrča “Area”, odnosno večno mladite sopružnici I kolegi Ružica i Ivica Brčioski i so neskrotliva energija ja izvedoa “Site moi sliki” peejќi vo eden glas so publikata.
Iako se očekuvaše Simon Trpčeski da se pojavi kako specijalno iznenaduvanje na koncertot, sepak proslaveniot pijanist ja pozdravi publikata preku video bimot vo salata i vo čest na “Memorija” go otsviri refrenot od nivniot mega hit “Ogan pod zvezdite”.
Risto Samardžiev pak so svojot prodoren vokal go najavi blokot pesni što gi otvori so legndarnata “Ako umram il zaginam” od golemiot Jonče Hristovski, a potoa na scenata go predstavi mladoto momče Filip Nikoloski, koj specijalno za koncertot dopatuval od Prilep, za da ja izivedi so “Memorija” svojata pesna “Za dobro neka e”, koja voedno ja prepea neodamna i grupata, a ja komponiraše noviot gitarist na “Memorija”, Rubin Dimkoski, zaedno so tekstopisecot Dule Temelkoski od “Ben Hur”. Tokmu ovaa točka, odnosno nastapot na Filip Nikoloski na koncertot predizvika najgolema euforija, zatoa što publikata emotivno se stopi so negoviot temperament koj beše očigleden i pokraj toa sto Filip beše na scenata sednat vo količka. Negoviot vokal i široka nasmevka se stopija so gitarskata virtuoznost na Rubin koj najsrdečno go prateše sekoj pokret na Filip, a Risto Samardžiev zaedno so frontemnot Petar Georgievski dopolniteno participiraa vo frenetičnata euforija što ovaa pesna ja stvori.
E, koga sme tokmu kaj ovoj nastap i generalno kaj prilepčanite mora da naglasam deka tokmu prilepskoto lobi beše najvpečatlivo na ovoj koncert, a poddrškata transpretno beše pokažana i preku Prilepskata Pivarnica kako eden od nivnite sponzori.
Inaku osveženta “Memorija”, na koja od neodamna i se pridružija isklučitelno muzikalnite Davor Jordanovski na klavijaturi i solo gitaristot Rubin Dimkoski, pokaža kolku e važna generaciskata transfuzija za eden vremešen sostav i za negoviot opstanok vo narednite 40 godini. Mladite muzičari so nevidena energija uživaa vo muziciranjeto so svoite proslaveni kolegi, a gitarskite izvedni na Rubin Dimkoski zaedno so negovata neskrotliva energija i iskrena nasmevka go napravija vistinska zvezda na večerta.
Kulminacijata na koncertot započna da raste so nastapot na Risto Samardžiev i izvedbata na “Moj narode”, “Ima li den”, “Našite sliki”, “Snežo Snežana” i sekako so negoviot mega hit “Tamu kaj što si” izveden na Makfest 1997 godina, za da triumfot se postigno so pojavuvanjeto na scenata na “Blezerite” i izvedbata na najgolemiot hit na Memorija “Dirlada”, koj dopolnet muzički so pleh orkestarot zvučeše ušte pomoќno. E duri togaš nastapi vistinski delirium i cela sala euforično igraše i peeše.
Ma, ovoj koncert od “Memorija” beše svoeviden pečat na vremeto, na negovoto vremetečenie niz sistemot i vrednostite. Diplomska potvrda za kvalitet na profesionalnite standardi i emotivna razglednica na generaciite što rastea, se vljubuvaa i sozrevaa preku muzikata na “Memorija”, večnost za večnost na site onie što umeat da go izdvojat posebnoto od prosečnoto.
Koncertot završi so bis i povtorna izvedba na “Ogan pod zvzdite”, “Makedonija” i “Edno ime imame”, i so pojavuvanjeto na site učesnici na scenata. Staro i mlado peeše i vooduševeno igraše, a licata so posebni potrebi bea ispočituvani da go sledat celiot koncet nesmetano pred binata, pa so neskriena radost uživaa vo privilegijata na živiot nastap na muzičarite.
Na krajot posebni čestitki upatuvame do forntmenot Petar Georgiveski – Kamikaza koj vsušnost e mozokot na ovaa muzička mašinerija i negovata motorna snaga koga ideite se vo prašanje i apsolutno mu čestitame na održlivosta na brendot po najvisoki standardi. Pero – Kamikaza praktično ni pokaža deka i makedoncite imaat “koncerten gabarit” koga e posetenosta na publikata vo prašanje no i koga stanuva zbor za programskata sodržina.
Posebna blagodarnost upatuvame od novinarski aspekt prema oficijalniot PR na grupata, kolegata Antonio Dimitrievski, za negovata založba za neograničena frekfentnost na mediumite i novinarite okolu scenata megju učesnicite.
So ovoj koncert “Memorija” gi memorira svoite prvi 40 godini muzika, a prodolženieto go očekuvame so duplo pogolema inspiracija!
Biba KRNČESKA
