Vo sredata na 16-ti noemvri vo Skopje, vo Muzejot na makedonskata borba za samostojnost, beše otvorena izložbenata postavka posvetena na životot i karierata na makedonskata muzička ikona Toše Proeski. Izložbata nosi naslov „Spomen kuḱata na Toše – čuvar na spomenite”,a preku nea se prikažani delovi od životot na Toše, počnuvajќi od negovoto detstvo, pa se do poslednite posthumni nagradi i albumi. Ima 15 fotografii na platno, potoa parčinja obleka od Toše no i negovata omilena gitara.
Izložbata e vo sorabotka so Spomen kuḱata na Toše vo Kruševo, proektot e realiziran so poddrška na Ministerstvoto za kultura, a ḱe bide otvorena do 23-ti noemvri.
Direktorkata na NU Spomen kuḱa na Todor Proeski, Lefkija Gažoska, ja objasni pričinata zošto proektot e nasloven „Spomen kuḱata na Toše – čuvar na spomenite“:
– Spomen kuḱata ima posebno mesto vo životite na site fanovi na Toše i na edno mesto ḱe možat da vidat se što e povrzano so nego, pojasni Gažoska.
Inaku mnogubrojnite fanovi na Toše seušte strasno go čuvaat spomenot na nego, a neodamna vo javnosta beše otkrieno ušte edno golemo humano delo na pejačot tokmu od negova obožavatelka. Imeno vo redakcijata na portalot “Srbija danas” se javila izvesna Antonija A. koja otkrila deka nejziniot život bil prodolžen blagodarenie na golemata humanost na Proeski, koj insistiral da go plati nejzinoto lekuvanje so edinstven uslov da ne bide javno toa otkrieno. Iako mu vetila deka nema da zboruva za toa, Antonija istaknala deka čuvstvuva potreba da ja raskaže svojata prikazna, a kako što prenese “Srbija danas” od počit kon pokojniot Toše i vetuvanjeto što mu go dala, taa ne saka da se fotografira za mediumite.
– Toše beše angel na zemjata. Ne samo što peeše kako angel tuku i dušata mu beše takva. Go obožavav, vo toa vreme, neposredno pred negovata smrt, vodev nekoi od negovite fan-stranici. Sekogaš koga možev, odev na negovite koncerti, celata soba mi beše izlepena so negovite posteri i sliki. No, vo 2006 godina mi dijagnosticiraa leukemija i togaš mi bea potrebni 35.000 evra za operacija. Moeto semejstvo gi nemaše tie pari, a lekuvanjeto možeše da se napravi samo vo Turcija.
Ne znam kako, no informaciite za mojata bolest stignale do Toše. Se seḱavam, taa večer zazvoni našiot domašen telefon. Tatko mi, mi go podade telefonot, a koga go slušnav negoviot glas, se presekov. Razgovaravme malku, mi kaža deka znae se’ za mene i za toa kolku go sakam. Bidejḱi slednata nedela imaše koncert vo mojot grad, reče deka pred koncertot ḱe dojde kaj mene za da se vidime i da razgovarame lično. Dojde kaj nas doma, tivko i nasmeano. Nenametlivo, nikogaš nema da gi zaboravam negovata nasmevka i sjajot vo očite. Jas i moite roditeli mu raskažavme sè za mojata bolest i za lekuvanjeto. Vednaš reče deka ḱe gi snosi site trošoci za lekuvanjeto, no deka ne saka da zboruva za toa so nikogo i deka toa go smeta za negova dolžnost kako čovek i hristijanin. Taa večer docneše polovina čas na svojot koncert, bidejḱi ostana podolgo kaj nas za da nè uteši i nikoj od organizatorite ne znaeše kade e i zošto docni. I toa nikogaš prethodno ne mu se imaše slučeno. Edna nedela podocna ja uplati celata suma na našata smetka što beše otvorena za taa cel. Takov čovek beše Toše. Blagodarenie na nego, jas sum živa – ja završi svojata ispoved Antonija, so koja ušte ednaš potvrdi zošto Toše go narekuvaa Angel, zošto imaše angelska duša i golemo srce.
Biba KRNČESKA
