Prilep od sekogaš važel kako grad so izrazito duhovno, kulturno i umetničko bogatstvo koe se reflektiralo niz vekovite preku plejadata dejci od site oblasti na umetničkoto tvorenje. Samoto podnebje i kreativniot senzibilitet go izdvoile ovoj narod kako isklučitelno nadaren za kniževnost, slikarstvo, gluma, pesna i muzika, pa mnogute literaturni velikani, slikarski majstori, akterski veličini i muzički legendi i den denes gi inspiriraat generacite so svoite dela.
Muzej
Tokmu ovoj podatok e uvertira za najnoviot proekt na NU Zavod i Muzej- Prilep “Rodnokrajno muzičko tvoreštvo”, koj e vo podgotovka kako postojana izložbena postavka što posetitelite ќe možat da ja vidat vo prilepskiot muzej.
Liljana Nedelkoska koordinator na proektot
Samata ideja go predizvika našeto vnimanie so svojata orginalnost, pa posakavme da porazgovarame so koordinatorot na ovoj proekt, m-r Liljana Nedelkoska (bibliotekar vo NU Zavod za zaštita na spomenicite na kulturta i Muzej – Prilep), koja istoriski i faktografski ne vovede vo temata:
– Vo Prilep i prilepsko odsekogaš se odvivala relativno bogata muzička aktivnost. Prilep e eden od gradovite vo Makedonija kade što najrano započnalo usvojuvanjeto i neguvanjeto na zapadnoevropskata muzika i muzička kultura. Soznanieto za umetničkata vrednost na našata narodna i zbavna muzika, izrazeno so želba taa da se da se začuva i da se prikaže nadvor od granicite, kako avtentičen nacionalen proizvod, go sreḱavame ušte kon krajot na XIX vek, kaj prilepskite dejci, koi se vbrojuvaat megju pionerite na makedonskata melografija. Svesta za značenjeto i ulogata na rodnokrajnoto muzičko tvoreštvo vo budenjeto na nacionalnoto soznanie sè poveḱe se razviva, pottiknuvajḱi značitelen broj kulturni dejci kon sobiranje i izdavanje na folklorni materijali, vo toj red i na melografirani napevi. Od Atanas Badev pa se do denes, trudot na prilepskite muzički dejci e nezamenliv pridones vo riznicata na makedonskata duhovna kultura kako vrednost po sebe, način na opstojuvanje na ovie prostori i kako baza za nadgradba vo site idni tvorečki potfati na pokolenijata. Isto taka nema, a da ne gi spomneme vidovite na gradski muzički orkestri i vidovite na muzika voPrilep, iminjata na poznatite muzički dejci,narodni folklorno-umetnički festivali, kako i tradicionalnite formi na gradskiot zabaven život kako posledica na pottikot od bogatata muzička lepeza.
Kažete ni nešto poveќe za izložbenata postavka “Rodnokrajno muzičko tvoreštvo”, za kakov proekt stanuva zbor i koja e negovata namena?
– Minatata godina 2021, ni beše odobren ovoj proekt i poradi kovid pandemijata nie uspeavme sredstvata da gi upotrebime za Rodnokrajnata muzička postavka koja e spremna so novi vitrini vo koi ḱe se čuvaat stari narodni instrumenti, predmeti i zapisi od muzičari od Prilep, Dolneni i okolinata. Za 2022 godina našata misija e da sobirame i otkupuvame muzički instrumenti zapisi, audio zapisi, skriptozapisi, sliki, predmeti na naši Prilepski poznati muzičari, peači, radio-voditeli itn. Toa opfaḱa edna obemna terenska aktivnost kade direktno vo kontakt so muzičkite iminja od Prilep ili so nivni rodnini i pokolenija ḱe obezbedime dovolen materijal (zapisi, sliki, lični predmeti) za istite tie da bidat istaknati vo Rodnokrajnata muzička postavka. Konkretno, seto ova se odnesuva na muzičari (peači, muzički voditeli, instrumentalisti, kompozitori, dirigenti itn).
Bi gi spomnale slednive muzički iminja: Atanas Badev, Pece Atanasoski, Nina Spirova, Blaga Petreska, Goga Zafioski, Duetot Selimova –Želčeski, Jovče-Brmbeski, Zaharinka Milosavljevič, Flejtistot i aranžer na muzika Kosta Smileski, sovremeniot komozitor Vlastimir Nikolovski, muzički grupi: Šindevci, Prilepski merak, Do-re-mi, Prilepski esnaf, Oktet Prilep i dr.muzički dejci. Od zabavnata muzička fela: VlatkoStefanovski, Risto Bombata i Kučeška tenija, Ben – Hur, Crossroad blues band i dr…kako i stariot gradski hor-penzionerski hor.
Proektot ḱe se odviva vo gradot Prilep, Dolneni i okolnite sela, vo NU Zavod i Muzej Prilep(vo postavkata) kako i terenska rabota (sobiranje na podatoci i sreduvanje na istite, otkup na muzički eksponati). Za ovaa godina Ministerstvoto za kultura odobri za ovoj proekt od muzejska dejnost sredstva vo visina od 140 000 denari koi se nadevme deka namenski ḱe gi iskoristime za postavkata.
Pece Atanasovski
Dali postoi interes i odziv od istaknatite muzički iminja koi gi spomenavte i kolku prilepčani generalno se zapoznati so ovoj proekt?
– Moram da kažam kako koordinator na ovoj proekt se soočuvam so mnogu interesni soznanija koi sekako se interesni i za vas novinarite, pa tokmu zatoa od zaednički interest ќe ni bide sorabotkata, pred se zatoa što Vie novinarite imate posebno čuvstvo za vakvi istražuvački aktivnosti, a voedno može da ni pomognete afirmativno pri prijavuvanjeto, nezavisno dali se toa pokolenijata na muzičkive iminja ili lično tie.
Začuvani od zaborav
Posebno mi e drago što možam da se zablagodaram na sesrdnata sorabotka na Sašo Zafiroski (sinot na voditelot i pejač Goga Zafiroski), koj tolku iscrpno ni pomogna vo priprema na materijalite za Goga Zafiroski. Isto taka i Kevser Selimova koja specijalno dopatuva od Belgrad so kompletno site nivni priznanija, plaketi, nagradi (zlatna i srebrena ploča od PGP RTS, “Zlatna bubamara” za životno delo,Treto noemvriska nagrada i golem br lomplejki itn). Gi donese vo našiot muzej zašto kako što veli taa ,,Doma nikoj nema da gi vidi, a vaka neka vidat prilepčani i neka slušnat za našiot muzički život so Ǵjorǵji“… (so solzi vo očite i neprebol kon svojot soprug za kogo mnogu žali). Sorabotkata prodolžuva isto taka i so Vesna Vučiḱ (ḱerka na Pece Atanasoski) i red drugi lugje, za koi zabeležav koga gi pokanivme na sorabotka za ovaa postavka vo muzejot, deka im beše posebno drago i svoevidna čest.
Biba KRNČESKA
