Vo Makedonija izgleda nemože da pomine ni edno leto vo mirna i opuštena atmosvera, a za toa ovoj pat najzaslužna e vladata odnosno Ministerstvoto za kultura koe so svojot predlog zakon im priredi vistinski šok na doajenite i zaslužnite umetnici objavuvajќi deka planira da ja ukine nacionalnata penzija i titulata ambasadot na kulturata.
Objasnuvanjeto od Ministerstvoto za kultura glasi deka ovaa odluka e donesena pred se zaradi diskriminatorskite i populistićki merki sprema aktivnite umetnici i drugi stručni rabotnici vo kulturata koi ne se nositeli na državni nagradi. Za ova pravo na penzionerite vo kulturata, dobitnici na državni nagradi, praksata pokažala deka ne pridonesuvale za razvojot na kulturata, a prestavuvale pogolemi fiskalni izdatoci koi gi namaluvale sredstvata potrebni za rabota na ustanovite i za finansiranje na programite i proektite od javen interes vo kulturata, a od isti pričini se predlaga da se ukine i dodeluvanjeto na titulata ambasador na kulturata se objasnuva vo Predlog zakonot?!?
Prašanjeto e kako može ovaa počesna titula da go opteretuva buđetot koga jasno se proiznesoa od kabinetot na Ministerot Ismaili deka dosega bile naznačeni vkupno 9 ambasadori na kultura koi osven titulata ne dobivale nikakov nadomestok ?!
Ovaa kontradiktornost možebi podobro možat da ja objasnat nekoi od poznatite umetnici koi ja nosat ovaa počesna titula kako što se poznatiot režiser Milčo Mnačevski, tenorot Blagoja Nacovski, estradniot umetnik Zafir Hađimanov, aktuelniot Vlado Janevski koi se najdoa vo izbranoto drustvo na devetminata veličenstveni.
No da se vratime na doajenite i zaslužnite umetnici koi ostvarija pravo na nacionalna penzija. Dosega so takva zakonska forma se steknaa 72 doajeni i umetnici koi vo izminatite godini dobivaa nacionalna penzija, a megju niv se Milica Stojanova, Sabina Ajrula Tozija, Blagoj Čorevski, Mihail Renđov, Ramadan Šukri, Majda Tušar i drugi koi se nositeli na visoki priznanija odnosno na državnite nagradi “11Oktomvri”, “Sv. Kliment Ohridski”, “23 Oktomvri” i imaa pravo na mesečen paričen nadomestok vo visina na razlikata megju penzijata što ja ostvarile i iznosot od 38. 500 denari. Razlikata koja site godini se isplaќala na istaknatite nacionalni umetnici bila vo visina od okolu 7 000 denari i spored predlog zakonot taa ќe prodolži doživotno da im se isplatuva na site umetnici koi se zdobile so toa pravo no vo indina takvata možnost ќe bide ukinata za site idni nagradeni umetnici.
Predlog zakonot kako što velat od kabinetot na Husni Ismaili go podgotvila rabotna grupa formirana vo april 2018 godina so rešenie na togasniot minister za kultura Robert Alagjozovski, a vo nea bile vkluceni prestavnici na sindikatite, na Ministerstvoto za informatičko opštestvo i administracija, na nacionalnite institucii i na gragjanskiot sektor.
Se čini deka site se složile kako ubavo da im go “skrojat ќjurkot” na umetnicite, a site niv so ovoj zakon koj treba da stapi na sila gi stavaat pred svršen čin i vo edna mnogu nezavidna pozicija vo koja po se izgleda nema da imaat mnogu pravo na glas.
Žalosno e što eden kvaliteten zakon što e vo interes na vistinskite umetnici se ukinuva so obrazloženie deka go opteretuva buđetot na državata, a silnite plati, honorari i beneficii koi gi uživaat političarite ne se staveni nitu ednaš na preispituvanje i do sega ne podležat na nikakvi zakonski izmeni ili ekonomski preraspredelbi vo interes na istiot toj buđet.
Ostanuva da vidime dali i ovoj pat umetnicite nemo i bezpogovorno ќe go prifatat stapuvanjeto na sila na ovoj zakon ili možebi ovaa odluka ќe gi obedini vo borbata za ostvaruvanje na svoite prava.
Biljana KRNČESKA
