Prilepskoto podnebje od sekogaš bilo prepoznatlivo po slobodarskiot duh i umetničkiot senzibilitet koj taka silno se odrazuval niz istorijata koja svedoči za mnogubrojnite narodni heroi i umetnici koi poteknuvaat tokmu od Prilep. Akteri, slikari, vajari, muzičari i razno razni esnafi znaetčii koi bile svoevidni umetnici vo načinot na izrabotka na predmeti ja potvrduvaat darbinata što go krasi ova podnebje. Sepak Prilep e poznat i po majtapot, šegata i smeata nešto bez koe prosečniot prilepčanec nemože da go zamisli denot. A kako vistinski prestavnik na takviot prilepski kod beše legendarniot akter, komičar i majtapčija Blagoja Spirkoski Džumerko kogo prilepčani od milost go vikaa Džume. Denovive se navršuvaat točno 6 godini od kako ne napušti legendarniot Džume koj počina na svoja 69 godišna vozrast na 11 juni 2015 godina.
Džumerko kako Itar Pejo mariovecot
Blagoja Spirkoski Džumerko e roden na 6 Fevruari 1946 godina vo Prilep od majka Marija i tatko Kiro. Bil člen na Narodniot teatar vo Prilep od 1966 godina se do negovoto penzioniranje. Ima odigrano golem broj na ulogi kako vo teatarot taka i na fimskoto platno, no definitivno ќe ostane najzapamten po likot na Itar Pejo mariovecot koj go oživea preku svojata akterska igra i go zapečati vizuleno kako lik što apsolutno ja ima negovata vizura. Ovaa negova uloga e prva asocijacija za Tv – dramata “Solunski patrdii” čija premiera doživea nevidena popularnost megju gledačite i beše nekolku pati reprizirana na baranje na istite.
Osven ulogata na Itar Pejo vo “Solunski Patrdii”, Džumerko ostana zapameten kako fanastičen glumec i preku ulogite vo makedonskite igrani filmovi: „Tetoviranje“, „Vikend na mrtovci“, „Kako ubiv svetec“, tv-seriite: „Bumbari“, „Pogrešno vreme“ i „Naše maalo”.
Džumerko so kerkata Marija 2013
Nositel e na nagradata “Petre Prličko” vo 2006 god, potoa 3-to Noemvriskata ngrada na svojot grad Prilep za trajni vrednosti, kako i nagradata za životno delo „Vojdan Černodrinski“ vo 2011 godina. No osven ovie silni profesionalni nagradi i priznanija Džumerko uživaše sekojdnevno vo ljubovta počitta i priznanieto na svoite sogragjani koi na sekoj način mu go iskažuvaa respektot i vnimanieto kako čovek i akter. Toj i pripagjaše na onaa vrsta na narodni lugje koi nemaat problem da muabetat so nepoznati ili da se majtapat so nekoja politička situacja bez strav kako ќe bidat svateni. Ednostavno čovekot beše unikaten primerok na silno avtentična ličnost koja svojot umetnički gen go imaše dobieno so ragjanjeto.
Posebno bev počestena kako tv voditel što imav privilegija da go ugostam Džumerko vo moite emisii koi imaa enormna gledanost sekogaš koga toj so svojata harizma ќe go magjepsaše auditoriumot. Negovata dosetlivost, duhovitost i izvoren majtap bea nešto što nemože da se nauči toa ili go imaš ili nikogaš nema da go poseduvaš.
Džumerko na teatarskata scena
Se razbira deka Džume imaše i svoi maani kako i sekoj čovek, a osobeno kako i sekoj umetnik zošto tie se taka “nasadeni” kako što veleše toj malku nakrivo pa umeat da bidat npredvidlivi. I Džume znaeše da ima depresivni denovi, da bide nezadovolen od finansiskata isplata od nekoi proekti ili da robuva na nekoi poroci koi mu go remetea duševniot mir no sekogaš glumata i teatarot go regeneriraa i go vraќaa vo život.
Vo edna prilika koga beše moj gostin na veligdenskata emisija sto ja snimavme vo hotel “Epinal” so TV Orbis vo Bitola, Džumerko mi reče: – Nikoj ne uspeal na samti den Veligden da me kreni od doma so cello semejstvo i da me donese na televizija da gostuvam. Ova što tebe ti uspea e svoeviden podvig.
Džumerko so kerkata Marija i vnucite
Nemav pričina da ne mu veruvam zošto Džume beše čovek na svoja raka koj sekogaš sam odlučuvaše i ne dozvoluvaše da bide dežuren sogovornik po mediumite tuku glumec (kako što toj miluvaše da se narekuva) od poseben kalibar, glumec što e svoevidna ekskluziva za gostin.
Spomenot na Džumerko na prilepčani im e dolžnost da go oddržuvaat zošto toj mnogu dade na svojot grad i po nego mnogumina i den denes go prepoznavaat Prilep.
Zatoa neka mu e večna slavata na golemiot Džumerko i neka mu e blagoslovena lozata koja akterski ja prodolži negovata ќerka Marija, a možebi naskoro i negovite vnuci ke pokažat scenski afinitet zošto genot sekogaš pobeduva.
Biba KRNČESKA
