Prilep deneska go praznuva svojot golem hristijanski praznik “Sveti Nikola” koj voedno e patron na gradot. So tradicionalnata posna trpeza i nadaleku pročuenite minijaturni sarmički, prilepčani ja odbeležuvaat svojata gradska slava za koja vo 2008. godina razbra svetot preku Ginisoviot rekord koj vrednite prilepčanki go osvoija zavitkuvajќi nad 80000 posni sarmički.
Tokmu toj podatok e pokazatel na karakteristikite na prilepčani koi važat za vreden, domaќinski i duhovno prosveten narod koj insistira na tradiconalnite vrednosti. Samoto podnebje na ovoj grad koj e prepoznatliv po umetnosta, kniževnosta, borbenosta i šegobijnosta iznedrilo golem broj na istaknati umetnici, a ovoj pat vnimanieto ќe go nasočime kon muzičarite koi so svoeto deluvanje dopolnitelno pridonesle za prepoznatlivosta na svojot grad.
Eden od prvite legendarni pejači na Prilep e Goga Zafiroski Zafirot koj do den denešen važi za nenadminat maški vokal. Muzičkata istorija na Prilep dopolnitelno dobila na vrednost so pojavata na gajdađijata Pece Atanasovski koj se steknal so svetska slava, a svoeviden brend na Prilep e i poznatata folk pejačka Blaga Petreska koja iako živee vo Skopje do den denešen e simbol na prilepskata muzička scena.
Tuka mora da ja spomeneme i pejačkata na narodni pesni Zaharinka Vrtanoska Milosavljeviќ koja beše i dolgogodišen muzčki urednik vo makedonskoto radio. Nekogašnata diva na zabavnata scena Nina Spirova e isto prilepčanka, a eden od najobožavanite prilepski muzičari e sakako i Ruskoto koj e poznat kako interpretator i na meksikanskata muzika koja vo 70 godini beše mnogu popularna vo Makedonija. Potoa duetot Selimova Želčeski e ušte eden reprezent na Prilep koj svojot grad nadaleku go promoviraše preku ubavata pesna.
Interesno za groto prilepski muzičari e nivnata periodična neaktivnost koja se aktivira so pojavata na novi mediumi što osobeno entuzijastički započnuvaat da se otvaraat vo devedestite godini od minatiot vek koga Makedonija se osamostojuva kako država. E togaš započnuva pridvižuvanje na lokalnata muzička scena koja dobiva respektabilni primeroci na folkeri, zabavnjaci, rockeri, raperi, metalci….
Se otvaraat muzički studija kade sekojdnevno se snimaat demo snimki na novi grupi koi uspevaat da i se nametnat na publikata preku radiskata ekspanzija koja vo toa vreme gi ruši site rekordi.
Studioto “Točak” na popularniot gitarist Žarko Nasteski- Točakot e mestoto kade se sretnuvaat i raperite i folkerite koi naizmenično gi snimaat svoite muzički noviteti pa tokmu tamu se ragja hitot “Te sakam te sakam Emilija” na rap družinata “T-boys”.
Naporedno so raperite slavata ja delat i folkerite osobeno grupata “Opus” koja iako poveќe ne postoi ostavi prepoznatlivi hitovi kako što bea pesnite “Dve solzi mi kapnaa”, “Tri kila banani”, “Ne gubi vreme po mene”, “Snežana” i drugi…
Konkurencija na “Opus” im bea kolegite od grupata “Do re mi” koi isto taka se proslavija so golemiot hit “Devet godini”, kako i grupata “Prilepski esnaf” koja publikata ja prepoznavaše preku pesnite “Si zaljubiv edno mome” i “Sudbino moja”.
Podocna na folk scenata se pojavuvaat i ženskite vokali Belinda Risteska, Milena Jovanoska i atraktivnata Elena Velevska koja so kompozitorot Dejan Momiroski vo tandem uspeva da go skrene vnimanieto na sebe i da stigne do zvezdena pozicija.
Vo zabavnata muzika toa i pojduva od raka na ušte edna Elena koja se preziva Petreska, koja so svojata specifična boja na glas uspeva da ja pridobie publikata i da zapolovi vo profesionalnite vodi.
Koga sme kaj prilepskite muzičari ne smeeme da go odmineme ni Zlatko Crvenko koj zaedno so svojot kompanjon Pece Stoikoski go sozdade populaniot festival “Mel Fest” kako svoeviden rasadnik na mladi talenti.
Kompozitorot i producent Goran Milošeski kogo prilepčani go prepoznavaat po prekarot “Krtot” e ušte eden sinonim za Prilep. Negoviot angažman kako umetnički director na “Ohrid fest” dokaža deka stanuva zbor za isklučitelen muzičar. Vo isklučitelnite spagja i Dejan Kuzmanovski Deni koj veќe nekolku decenii živee i raboti vo Hrvatska, potoa Toni Ivanoski Bioritam koj e eden od najdobrite muzičari i showmeni vo Makedonija, a vo ovaa grupa neodminliv e i Goce Pejakot kako eden od najangažiranite naši instrumentalisti.
Svoevidna revolucija na muzičkata scena svoevremeno predizvika i grupata “Risto Bombata i kučeska tenija” vo koja členuvaa Hristijan Gabroski Gabro, Borče Šabanče i Laucot isto legendarni likovi na Prilep.
Vo Prilep prekarot e znak za raspoznavanje pa mnogumina koga ќe go slušnat glasot na Ilija Boškoski veat eve go pee Čokio. Inace ovoj prekar Ilija go dobil so posredstvo na Zdravko Čoliќ koj često na svoite nastapi mu go prepuštal mikrofonot pa taka pokraj Čoliќ , publikata go barala i Čoki.
Negov dostoen zamenik vo ponovo vreme e sinot Goce Čoki koj uspešno veќe treta sezona se natprevaruva na srpskata scena vo muzičkoto show “Zvezdite na Grand”.
Prilepski reprezenti od pomladata garda se i Denis Dimoski, Martin Stojanoski i Elena Jovčeska.
Fenomenalniot gitarsit od svetski kalibar David Neškoski e ušte eden avangarden prestavnik na gradot heroj koj svojata muzička kariera ja započna vo “Krossroad Blues Band” vo koj členuva i negoviot tatko Branko Neškoski urbana legenda na Prilep.
Koga sme kaj ovaa grupa ne smeeme da go zaboravime i neprežaleniot Aleksandar Dvorčanec ili kako što poveќeto go vikaa Sale blues man koj fantastično svireše usna harmonika i beše glaven vokal na grupata.
Od rock bendovite vеќe nekolku godini najpopularen e “The Hounds”, a vo folk žanrot toa e grupata “Marifet”. Narodnjacite podolg period vo Prilep gi kordinira producentot Slavko Risteski vo čie studio “Prosaund” sekojdnevno se snimaat muzičkite novitetiti, a tokmu tamu neodama svoeto prvo oro go snimi i harmonikašot Icko Gjorgjioski so koe stavi do znaenje deka vo idnina treba seriozno da se računa na nego.
Velat svetot ostanuva na mladite pa tokmu so najmladata i najuspešna prilepčanka koja godinava ni go osvetli obrazot so učestvoto na “Detskata Evrovizija” Mila Moskov ќe go završime ova nabrojuvanje na najvpečatlivite muzički figuri na Prilep. Sigurno deka nekoi nenamerno propuštivme vo ova silno nabrojuvanje ama ќe ni prostat zošto prednos im dadovme na onie što ostavile najvpečatlivi tragi vo ponovata muzička istorija…
Biljana KRNČESKA
