Neodamna pišuvav za migracijata što i se slučuva vo kontinuitet na makedonskata Estrada i se zadržav poveќe na neodamnešnite preselbi so koi pejačite go potvrdija svojot stav deka ne gledaat idnina i perspektiva vo svojata zemja, ama za volja na vistinata taa preselba započna mnogu odamna, a eden od dobrite pejači koj isto taka ja odbra Avstralija za život e i Fazli Luik koj dalečnata 1991 semejno ja napušta Makedonija zatoa što vojnite koi počnuvaat da besneat vo nekogašnite zaednicki YU republiki go naterale da svati deka mirot i spokojot poveќe nema da gi ima na ovie prostori.
– Roden sum vo 1960 godina vo gradot na Sv. Kliment I Naum Ohridski, gradot na pismenosta, balkanskiot Erusalim, Ohrid. Od ranite tinejđerski godini započnuvam da se zanimavam so muzika so koja do den denešen sum vo iskrena ljubov. Gord sum na svoeto poteklo na svojot grad od kade poteknuvam, na muzičkite geni i na toa što se ostvariv kako čovek i pejač koj go sledeše svojot instikt. Vojnite koi započnaa so raspadot na nekogašnata SFRJ i samiot predizvik za podobar život bea edni od pričinite što me nateraa zaedno so sprugata Suzana i dvete mali dečinja, sinot Robert I ќerkata Robertina da zamineme vo dalečnata Avstralija i tamu eve do den denešen da ostaneme”, objasnuva Fazli so neskriena emocionalna seta. Negoviot muzički potencijal došol do izraz i na dalečniot kontinent kade što so negovoto doagjanje imal prilika da učevstvuva na prviot iselenički festival što go organizirale najistaknatite muzički avtori od Makedonija “Fok fest “Kambera”. Ovoj iselenički festival vo toa vreme beše organizaran na edno visoko profesionalno nivo, a na nego nastapija i mnogu poznati i popularni pejači od zemjata koi za taa prilika otpatuvaa vo Avstralija. Fazli na ovoj festival se pojavuva vtorata večer na počesniot bal koj bil vo čest na mladite talenti i uspeva so izvedbata na pesnata “Zavetna” koja e na negoviot vujko legendarniot makedonski pejač Pepi Bavtiroski da ja osvoi prvata nagrada i go potvrdi svojot muzički talent. Fazli do sega ima snimeno 20 avtorski pesni i slobodno možeme da kažeme deka ima so što da se pofali zošto negovata boja na glas i interpretacijata go zavrednuvaat vnimanieto na sekoe probirlivo uvo zatoa što ovoj čovek melemno ja interpretira pesnata i uživa vo sekoja nejzina otpeana nota. – Pesnata gledam da ja otpeam so duša, a se razbira sakam da ja dopolnam i so video prikazna zošto taka e podolgovečna. Za video spotovite sorabotuvav so “In produkcija”, a što se odnesuva do avtorite spisokot e podolg i možam da se pofalam navistina so renomirani avtorski iminja. Potpisnici na mote pesni se Tode Novačevski, Darko Ilievski, Enver Rašiti, Oliver Gligorov, kako i tekstopiscite Borče Nečovski, Branko Nikolovski, Vesna Jordanovska Tasevska, Narcisa Tunteva I dr… Vo Makedonija učestvuvav i na dva festivali na “Ohrid Fest” kako i na iseleničkiot festival što se održa vo Prilep. Možam da kažam deka kaj nas vo Makedonija ima mnogu mladi talentirani pejači koi zaslužuvaat poveќe vnimanie odnosno prostor na mediumite kade treba da se pozastapeni”, ni izjavi Fazli koj očigledno ja prati makedonskata Estrada. Dali posle tolku mnogu godini Fazli razmisluva za vraќanje vo takovinata? – Kako što rekov vo Melburn živeam celi 28 godini so kompletnoto semejstvo. I sinot i ќerakata se oženija. So soprugata so koja sme vo brak celi 37 godini stanavme dedo i baba na dve prekrasni vnučinja, na vnukot od sin Erion, i na vnukata od ќerka Aja. Ovde sme sreќni ovde sme kompletni taka da ovde ostanuvame” so nasmevka odgovori Fazli koj ušte ednaš ja potvrdi makedonskata saga koja očigledno ќe bide ušte dolgo prisutna ovde… B.K.
|