Prilepskata čaršija denes se razdviži so prisustvoto na legendarnata Blaga Petreska, koja vo društvo na proslavenite romantičari Dac i Mitevski go snimaše spotot za najnovata pesna posvetena na Prilep – osmislena i skroena vo serenada stil, so izrazita pitkost, toplina i emocija, ispeana od najavtentičnoto prilepsko grlo – Blaga Petreska, a poddržana od prepoznatlivata „Vitaminka“.
Slavnoto trio sosema spontano se dvižeše niz prilepskata čaršija, pridružuvano od tehničkata ekipa – snimateli i asistenti, dodeka nivniot čekor go sledeše i virtuozot na harmonika, Dimitar Mitrovski, koj specijalno za ova snimanje dopatuva od Skopje. Vistinsko doživuvanje beše da se sledi ovaa harizmatična ekipa koja pleneše so svojata neposrednost, so nasmevkite i šegite što prirodno se prelevaa vo sekoj kadar. Blaga, kako rodena prilepčanka, postojano naiduvaše na iskreni pozdravi od različni generacii – lugje koi ì priogjaa blisko i toplo, prenesuvajḱi ì pozdravi od nekogašni drugarki, prijateli i sosedi so koi gi delela mladeškite denovi niz Prilep. A taa, so prepoznatlivata nasmevka i otvoreno srce, na sekogo mu vozvraḱaše so vnimanie i počit, trpelivo se fotografiraše i so radost gi ispolnuvaše želbite na slučajnite minuvači koi sakaa da začuvaat spomen od ovaa sredba. Najčesto ì priogjaa ženi i deca, no i postarite maži ne ostanuvaa ramnodušni, potsetuvajḱi deka Prilep nikogaš ne ja zaboravil – isto kako što i taa nikogaš ne go zaboravila svojot grad.
Za volja na vistinata, Blaga Petreska e eden od najsilnite muzički simboli i najgolemata prepoznatlivost na Prilep. Iako so decenii živee vo Skopje, taa uspea da ja sočuva svojata unikatnost i temperament karakterističen za ova podnebje, pa publikata otsekogaš ja doživuva kako avtentična prilepčanka – percepcija što ostanuva neraskinlivo vrzana so nejzinoto ime.
Ovojpat, nejzinata poseta na rodniot grad imaše posebna misija – da go ovekoveči vo pesna i na Prilep da mu podari ušte edno vredno muzičko svedoštvo.
Muzikata za pesnata ja napisa Aleksandar Mitevski koj vo tandem so Dac go odrzuvaat toj romantičarski senzibilitet vo sovremenite refreni, a preubaviot tekst so duša, vo koj e Prilep tolku slikovito, realno i nostalgično opišan e delo na genijalniot tekstopisec Ognen Nedelkovski koj za da e cudoto uste pogolemo nema prilepski koreni ama ocigledno go doziveal Prilep na vistinskiot način i mu podari himna so najubavi stihovi…
Vo pesnata se isprepletuvaat simbolite na gradot – Saat kulata, tutunot, korzoto, Starata čaršija, no i Markovite Kuli, Varoškoto maalo, Pletvar, ljubovite i spomenite…
Ednostavno, pesna što mu nedostasuvaše na Prilep, bidejḱi dosega ne beše opean na vakov način – so tolkava iskrenost, toplina i čuvstvo što go nosi duhot na gradot i negovata avtentičnost.
Pesnata završuva so stihot „za vek i vekovi, grade, takov ostani“ – poraka što sigurno najsilno ḱe odekne kaj prilepčani, koi najmnogu ja sakaat tokmu taa svoja postojanost, nepokoleblivost i vrednosti što gi pravat prepoznatlivi kako borben i pravdoljubiv narod.
Snimanjeto na spotot se odvivaše niz centralnoto gradsko podračje, a kako lokacii ḱe bidat opfateni i Mogilata, Markovite Kuli, a možebi i slavniot Varoš.
So eden zbor, denes Prilep se razdviži vo ritamot na muzikata sozdadena za nego, a Blaga, Dac i Mitevski im go razubavija denot na prilepčani, podaruvajḱi im pesna što ḱe ostane.
- Biba KRNČESKA
