Noviot festivalski proekt što ambiciozno beše najaven ušte pred krajot na godinata, veќe ja finalizira svojata sodržina, pa taka “Folk Fest Vladimirovo 2025”, na samiot start od godinava može muzički da se presluša i da se uživa vo novite dvanaeset numeri što se komponirani vo duhot na nekogašnite valandovski hitovski refreni, prepoznatlivi za osumdesetite godini od minatiot vek, koga pesnite imaa duša i koga makedonskata muzika beše vo podem.
Idejniot tvorec na ovoj festival i negov amblem, maestro Goran Alački, veli deka podgotovkite se veќe pri kraj i deka e mošne zadovolen od dosegašnata etapna realizacija.
Kako što doznavame festivalot ќe se održi vo Vladimirovo, vo festivalskata sala što go nosi od skoro imeto na golemiot dirigent Vančo Čavdarski, koj poteknuva od istoto mesto. Ovaa sala koja sobira 400ni posetiteli komletno se renovira, a inicijativata ja sproveduva združenieto “Vladimirski Ilindenski Sredbi”, taka što rabotite se rečisi pri kraj, iako do samoto održuvanje na festovalot ima ušte celi 5 meseci.
Ona što sekako zaslužuva posebno vnimanie se kompoziciite, odnosno pesnite, avtorite i izveduvačite koi spagjaat vo onaa elitna kategorija na muzičari. Site 12 pesni se zasebni celini i go nosat apsolutniot pečat na izveduvačot, taka što posebni čestitki upatuvame do producentite, koi mošne umešno gi poklopile senzibilitetite na pejačite so tematikata i stliot na pesnite, pa ušte po prvite takovi može da se nasetat pejačite. odnosno nivniot temperament.
Taka na primer mošne interesno zvuči pesnata “Mirna reka tivko teče” vo izvedba na Krume Spasovski koja e svoevidno prodolženie na negoviot mega hit “Čudna žena beše Vera”, a i samata “Vera” se spoemenuva vo refrenot, pa publikata ќe može da uživa vo edna šegovita forma i vo melemnata interpretacija na sekogaš podnasmeaniot Krume.
Potoa starogradskata pesna “Srce predavnik”, vo izvedba na elegičnata Zuica Lazovska, go nosi onoj nostalgičen prizvuk na vremeto, a ljubovniot tekst ve osvojuva na prvo slušanje, dodeka pak boemskata balada “Golem merak imam jas” što ja izveduva Goran Kuќiќ ja oslikuva negovata druželjubivost i pesnopojnost, isto kako što negoviot prodoren vokal ja potencira tradicionalnata družba megju prijatelite.
Rastrepereniot i emotiven vokal, pak na unikatnata i sekogaš pozitivna Žaklina Uzunova, ušte so prvite taktovi živo ni go vraќa vo seќavanjeto legendarniot Janko Uzunov, koj vsušnost e avtor na kompozicijata “Zasekogaš”, a preku pesnata e živo prisuten na festivalot. Iako Janko ne e megju nas skoro cela decenija, muzikata ja ima taa privilegija da go oživee, a ovoj festival ni go ponuduva negovoto delo kako svoeviden kuriozitet.
Slednata numera koga ќe ja čuete vednaš znaete deka ja pee hitovski pejač, a se vika “Ej ženo ti” i ja izveduva Blagoja Grujovski. Deka temata e soodvetno dodelena na šarmer i zavodnik ne treba da naglasuvame. Ednostavno samata izvedba kažuva deka na Blagoja apsolutno mu legnala pesnata.
Sepak numerata što posebno bi ja izdvoila i mi se dopadna od prvo slušanje e pesnata na raspeanata i nasmeana Lenče Kuќiќ, “Rakija se peče”, koja e tolku štosna, duhovita, pevliva i vesela što vednaš vi doagja da “drmnete” barem po edna rakija duri i ako ne ste ljubitel na ovaa ognena napivka. Ovaa pesna pretendira da bide svoeviden hit na rakidžiite, a možebi i nivna himna.
Prepoznatlivo kvalitetniot vokal pak na Naum Petreski vo svoj domen ja donesuva zahtevnata pesna “Goro le goro”, koja go ima onoj izvorno-tradicionalen makedonski prizvuk i zvuči kako prodolženie na legendarnata “Zajdi zajdi”…
Kako vistinski prestavnik od Maleševijata na “Folk Fest Vladimirovo” ќe go vidime i Vančo Tarabunov, koj vo svoj stil šegovito i veselo ja donesuva pesnata “Jovan Meraklija”, koja e napišana na dijalekt i zvuči mošne interesno i zabavno, a tuka e i kumanovskiot šarmer Nino Veličkovski koj ovoj pat izbral da ispee edna ljubovna balada “Stara lamba”, vo koja na eden dvosmislen način pee za bračnite dolžnosti megju sopružnicite, potencirajќi deka se vo životot pominuva, no ljubovata mora da se praktikuva.
Na “Folk Fest Vladimirovo”, ќe nastapi i strumičkiot brend Pero Hristov, koj za prv pat, posle 55 godini kariera i posvetuva pesna na svojata sopruga so avtentičen naslov “Liljano moja”. Pesnata e tipično biografska i mnogu slikovioto ja prestavuva zahvalnosta što estradnite ličnosti generalno treba da im ja izrazat na svoite partneri.
Inaku festivalot go otvoraat i zatvoraat dve živi legendi koi so svoeto prisustvo dopolniteno go podigaat negoviot rejting.
Pa taka na početokot publikata ќe može da go vidi vonvremenskiot Dragan Mijalkovski i da uživa vo negoviot žanrovsko dvodimenzionalen, zabavno-naroden vokal, a numerata so koja ќe stavi pečat na festivalot se vika “Tuka sum roden jas” i ima pečalbarska tematika, dodeka finaleto pak e rezrevirano za pesnopojnoto makedonskoto grlo na legendaranata Vidanka Georgievska, koja so izvedba na patriotskata “Naša Makedonija” go zatvora festivalot, što ќe reče ja zaokružuva celata smisla na ovoj proekt čija suština e da se istakne makedonskiot bit i negovata avtentičnot.
Vidanka isto kako i Dragan, so svojata izvedba ja zapečatuva festivalskata poenta i so makedonski beleg go zaokružuva celiot proekt koj e poddržan i od Ministrestvoto za kultura.
Inaku, pokraj avtorskite dela na Goran Alački, koj kompletno potpišuva poveќe numeri, kako avtori se prisutni i Grigor Koprov, potoa post humno kako što napomenavme e prisuten i Janko Uzunov, no i Vančo Tarabunov, a dodeka avtor na eden tekst e i Sonja Janakievska, no i Vidanka Georgievska…
