Na istekot od ovaa 2023-ta godina, se odbeležuva eden rariteten jubilej, a toa e 100 godišninata od ragjanjeto na golemata operska diva Marija Kalas, koja do den denešen e sinonim za posebna vokalna interpretacija, odnosno nenadminata Primadona.

Bidejќi seušte se aktuelni spredbite so nea, odlučime da ja predstavime pred se kako golemo ime od muzičkiot svet i da vi dobližime delovi od nejzinata biografja koi se pomalku publikuvani i retko gi znae javnosta.

Rodena e vo Njujork na 2-ri Dekemvri 1923-ta godina kako Sofija Cecilja Kalos. Nejzinite roditeli, Grci samo što se nastanale vo Amerika. Krstena e kako Marija Ana Cecilija Sofija Kalogeropulos. Majka i, i tatko i, se razveduvaat vo 1937-ta god i togaš devojčeto se vraќa vo Atina.
Deka poseduva neverojaten glas bilo jasno ušte koga navršila pett godini i od togaš prosto rečeno, Marija bila “primoruvana” da pee, zatoa što toa ni malku ne go sakala. Vo toa vreme peenjeto ne i pričinuvalao ni najmalo zadovolstvo. Sepak, podocna odlučuva da se zapiše na Atinskiot konzervatorium, no ne uspeala od prva, tuku duri od vtoriot obid dobla zeleno svetlo za Grčkiot konzervatorium, koga komisijata zaklučila deka ima lirski topol i Intenziven sopranski glas.

Marija bila izrazito krupna devojka, kratkovida i često nezadovolna. No isto taka bila spremana za makotrpni promeni.

-„Da imav poveќe vreme ,Norma” podobro ќe uspeeše… ”Norma” ne možete nikogaš dovolno dobro da ja procenite” – mu napišala vo pismoto Marija Kalas na svojot iden maž i menađer, Đovani Batisti Manegini. Dve nedeli podocna vo Firenca zabeležala vo svoite beleški:„Tulio Serafin e oduševen so moeto tolkuvanje na Norma, no za žal jas ne sum ni malku sreќna. Uverena sum deka možam sto pati podobro, megjutoa, glasot ne me sluša i ne me zadovoluva. Ne sum ona što sakam da bidam!“

Ovie dve pisma kažuvaat mnogu za ličnosta na operskata diva, koja spored mnogute operski istoričari imala najgolem svetski  potencijal.

Često bila na granicata na najdlaboko očajuvanje iako site ja slavele i bila edna od retkite koja možela blagodarenie na svojot glasoven opseg da gi igra Belinievite, Verdievite, Kerubinievite i Pučinievite heroini.

Nejzinata kariera na DIVA započnala praktično so Pučinievata “Toska” vo Grcja vo 1942-ta godina, no na krajot na vojnata bila obeležana kako kolaboracionista, zatoa što nastapuvala vo operite koi gi režirale italijanski i germanski režiseri, pa zatoa se vratila vo Njujork kaj tatko i, i dve godini ne peela.

I odednaš  Nikola Rosi Lemen ja preporačuva za nastap kako Đokonda vo Ponkijelovata opera vo Arenata vo Verona.
Samo što se simala od Njujork vo Napoli i go ukrale kuferot, pa nemala duri ni fustan za da se presleče. Sepak,  na svečenata večera vo podocnežnata Diva se zaljubuva industrijalecot Đovani Batista Menegini i i predlaga da stane nejzin menađer. Nivnata bračna vrska – koja traeela se dodeka ne go zapoznala Aristotel Onazis – bila pred se odličen finanskiski proekt za dvajcata .

Marija Kalas nabrzo stanuva vistinski idol i najbaraniot solista vo najgolemite opreski kuќi, osvem vo “La Skala” vo Milano, se do zapoznavanjeto na Toskanini na 28-mi Septemvri 1950-ta godina, pa pet dena podocna nastapuva i vo  proslavenata “Skala”.

Megjutoa, ne možela poveќe da go prifati svojot izgled. Navredite na račun na debelinata i vidot, na račun na stubastite noze ne sakala poveќe da gi trpi.  Nakratko pomegju 1952-ta i 1954-ta godina oslabuva 38 kilogrami.  Grižlivo ja beležela težinata pomegju operskite predstavi. Okolu načinot na slabeenjeto na Kalasova, kružele razni legendi: prema nekoi, taa dobrovolno se zarazila so pantličara!  Konačno bila tanka no za žal i ponatamu bila nezadovolna.

Vo Rim vo 1958-ta godina ja prekinuva izvedbata na „Norma“ posle prviot čin. Bila zaripnata, pa ravnodušnosta od publikata dlaboko ja pogodila. Se činelo kako da e gladna za naklonost. Potoa se zaljubuva vo Aristotel Onazis i prosto kako da se pogubila vo ljubovta po nego. Grčkiot brodosopstvenik, ja koristel Marijaninata pojava za na svojata jahta da go privlekuva  visokoto društvo. Taa prodolžuva da pee na operskite sceni so promenliv uspeh se do 1965-ta godina. A koga Onazis odlučuva  da ja zaprosi Džeki Kenedi,(bivšata amerikanska prva dama), Marija Kalas potpolno se razočaruva.

Navodno bila zaljubena duri i vo Pjer Paolo Pazolini koj vo 1969-ta godina, prema starogrčkiot mit i Evripidovata tragedija,  go režiral filmot „Medeja“, tokmu so Marija vo glavnata uloga. Iako bil homoseksualec, se čini deka prema Kalasova se odnesuval mnogu ponežno od kolku prema drugite. Poslednite godini gi minala osameno živeejќi vo Pariz.

Pevačkata kariera ja završila vo Japonija, vo 1974-ta godina. Novinarite i kritičarite za nejziniot posleden profesionalen koncert napišale deka toj bil nejzniot profesonalen krah i ličen trijumf.  Pa mnogumina i den denes se prašuvaat što toa vsušnost značelo?

Samo što ja navršila pedeset i tretata  godina, Marija Kalas umira od srcev udar, vo svojot stan, vo septemvri 1977-ta godina. I se čini kako potoa da stanala ušte pogolema legenda, odnosno NEDOSTIŽEN IDEAL. Asteroid e po nejze krsten, isto kako i statuata vo Atina, no i most vo Venecija. I ušte mnogu nešta bile imenuvani vo nejzina čest iako nea poveќe ja nemalo.  Prašanje e dali tie nešta nea sepak bi ja usreќile?!

Na krajot ostanuva onaa dllema kaj kritčarite i nivnoto sporenje okolu faktot dali taa sepak bila najgolemata operska Diva na site vreminja?!

Onie koi uživaat vo muzikata, a posebno vo operata i se strasveni poklonici možebi ne barataat so posebni muzikološki podatoci, ama sekako uživaat vo snimkite i peenjeto na Marija Kalas. Zošto kako što reče Borhes “Muzikata e neodedena na poseben način i vo nea čovek može da ja najde smislata za site nešta”!

Biba KRNČESKA


POSTAVI ODGOVOR

Please enter your comment!
Please enter your name here
Pre slanja komentara molimo Vas da pročitate sledeća pravila