Aktuelenosta na društvenite mreži poslednite godini go prevzede primatot i se čini deka ako te nema tamu kako da ne postois. Iako vakvata konstatacija zvuči pomalku bizarno faktite zboruvaat deka vremeto na virtuelna realnost e dominantno osobeno poslednata godina od kako nastapi pandemijata.
Sepak društvenite mreži imaat i svoi ubavi strani koi se neosporni, a čestopati im služat na ljugjeto da soopštat informacii koi najbrzo i najmasovno ќe bidat preneseni. Intersno e što često pati ljugjeto preku niv si ja olesnuvaat i dušata pa taka ne e mal brojot na statusi vo koi poedini ličnosti soopštuvaat teški životni situaciii, ili dilemi, predizvici i neprijatnosti so koi se soočuvaat. No sekako najvpečatlivi se onie životni statusi vo koi se soopštuvaat životni drami ili sudbini koi poširokata javnost ne gi znae.
E tokmu takov životen status pred nekolku dena napiša gevgeliskata kantavtorka Olivera Stankovska koja e mnogu poznata megju estradniot svet, ama ne dovolno eksponirana vo javnosta, pa nejziniot status naide na silno vooduševuvanje i poddrška od site što go pročitaa. Taa vo nekolku rečenici ja opiša svojata životna sudbina koja mnogumina ne ja znaeeja:
-“Na denešen den se razdelivme… MAJKO.Ti blagodaram za se. Što ja zede za raka malata uplašena detska raka, od domot za deca bez roditeli VRAČAR.. SAVSKI VENAC OD SRBIJA – BELGRAD.Me donese. Vo Makedonija potočno vo selo Miletkovo. Mi dade se. Mi ja kupi prvata gitara. Me ostavi so doverba da odam po svojot pat. Imaše samo edna želba. Da te gledam do kraj. Ja ispolniv. Prosti mi što grešev. Jas druga majka nemam. Te imam tebe. Počivaj vo mir. AMIN”..
Ovoj status silno gi dopre site prijateli i poznanici na Olivera, a imaše i takvi koi gi poznavale nejzinite roditeli i so vooduševuvanje konstatiraa deka tie bile posebno dobri i plemenite lugje.
Inaku, Olivera Stankovska javnosta ja zapozna kako pejačka koga debitiraše na “Makfest” vo dalečnata 1986 god. So pesnata “Osamena”. Snimi nekolku pesni za togašnata muzička emisija na Radio Televizija Skopje “Letaj niz novi neba” kade se prestavi kako kantavtor. Na festivalskata scena se vrati vo 1993 –ta godina so pesnata “Svatovi” na bitolskiot “Interfest” kako i so pesnata “Životot e laga” po što go izdava i svojot debi album. Vo 90-te godini od minatiot vek počnuva da pišuva i narodni pesni i se pojavuva nekolku pati na “Evrofest” i kako pejač i kako tekstopisec. Skromna po priroda izbegnuva da zboruva mnogu za sebe. Sepak se nadevame deka naskoro definitivno ќe go realizirame intevjuto so nea koe podolgo vreme go dogovarame…
Biljana KRNČESKA