I dodeka negovite kolegi se natprevaruvaat vo dodvoruvanje na politickite strukturi i nivno pojavuvanje vo razni politicki kampanji Efto Pupinovski se podgotvuva za golemata avstraliska turneja koja e najavena za pocetokot na Oktomvri i za koja vladee osoben interes pa po toj povod “Svet – Australija” porazgovara so ovoj glasnogovornik i vljubenik vo vistinata i go prasavme zosto ovoj pat zaminuva na turneja so grupata “Milenium” koga se znae deka najcesto nastapuva so grupata “Akademci” kako i kolku pati dosega se druzel so nasincite vo dalecnata Avstraija?
-Vo Avstralija sum gostuval okolu 15 – setina pati. Posleden pat bev pred okolu 2 god. Sto se odnesuva do izborot na ekipata za turneja najcesto vo nasata makedonska praksa izborot go pravi organizatorot, a nie se slozuvame ili ne so toa. Taka bese i ovoj pat.
Neodamna go izdadovte vasiot nov album nasloven kako”Nostalgija” koja e simbolikata?
– Sto se odnesuva do naslovot na mojot nov album Nostalgija se slucuva cesto nema posoodveten naslov koga ke se zemat vo predvid moite “33 godini staros” i redica ubavi nesta koi bile vo mojot zivot, a koi poveke gi nema. Ete zosto naslovot e “Nostalgija”.
Vazite za svoeviden Don Kihot na folk scenata, dali posle 5 deceniskoto bitisuvanje smetate deka vasata zalozba imase smisla?
– Ova e prasanje za koe bi zboruval 24 casa i pak nema se da iskazam. Da bideme nacisto moze rabotite vo opstestvoto ili pokonkretno na estradnoto pole decenii nanazad mi bea izvonredno jasni. Uste pred cetirinaesetina godini se obidov da napravam sindikat na estradnite umetnici preku koj sindikat zdruzeni i organizirani estradnite umetnici mnogu polesno i pokvalitetno bi gi stitele svoite interesi. Rezultatot od toa e sto nitu togas, a nitu sega ovaa totalno dezorientirana masa estradni umetnici ne razbraa kolkava e potrebata od toj vid na organiziranje i deka sindikalnoto organiziranje nema alternativa. A jas cel zivot reagirav i se bunev protiv sekakvi nepravdi vo odbrana na vistinata i moeto licno dostoinstvo. Vo sekoja prilika ukazuvav deka so sistemot “snajdi se pa zivej” ne se odi daleku, no se pokaza deka vo nivnite glavi nemaat dovolno kapacitet toa da go razberat pa makedonskata estrada stana totalno dezorientirana. Dlaboko se potvrdi opravdanosta na moite reakcii niz celiot moj zivot. Padot na makedonskata narodna pesna e tolku golem sto so decenii nema novi hitovi pa Makedonija preku cela godina e “preplavena” so muzika od sever.
Vas ve karakterizira silniot vokal koj i den deneska e vo siot svoj podem pa se nametnuva prasanjeto dali taa darbina od Boga ja neguvate na nekoj poseben nacin?
-Da potreben e priroden dar no toj e samo del od uspehot. No bez opredelbata da se zivee estraden zivot uspehot ne bi bil potpoln, a toa podrazbira: nema pusenje, nema pijancenje, nema nespienje i najsilno od se e potrebata za odrzuvanje pejacka kondicija, cistenje na samoglaskite vo celokupniot pejacki opus, vezbanje na tehnikata na interpretiranje, dikcija, dinamika, vibrato i.t.n. Jas toa go pravam do denesen den.
Vie ste eden od retkite umenici kaj nas sto insistirase na orginalnost. Vasite pesni Lihnida, Tugja si beskrajno, Pej so dobro vino,Prosti mi duso moja i.t. n. se antologiski hitovi, a mene isto fascinantno mi e sto uste vo dalecnata 1986 na Makfest ja ispeavte pesnata “Udrete tapani” koja i za segasno vreme ima mnogu moderen aranzman?
– Da koga ke se napravi mala analiza na se ona sto sum napravil vo mojot kompozitorski opus ke se primetat redica pozitivni i kreativni potezi. Sekogas za mene prva rabota e da napravis nesto novo, orginalno i kako takvo da bide vistinski pridones vo nasata kulturna riznica. So prepejuvanje na sto pati ispeani pesni ne se zbogatuva kulturnata riznica narodski kazano preturanje od prazno vo suplivo. Bukite – sumite -sumite – bukite toa pa toa…Da so pesnata “Udrete tapani” izvedena na “Makfest” na organizatorite na festivalot im nagovestiv vo koj smer bi bilo dobro da se dvizi karakterot na pesnite so sto festivalot ke ima prepoznatliv zvuk rok-folk, pop-folk. Za zal toa ne se sluci.
Noviot album ima 10 pesni za koi pretpostavuvam ste potrosile dosta vreme trud energija i pari i dali kaj nas ke uspeete siot toj vlozen trud da go ispromovirate na soodveten nacin?
– Potrosiv i vreme i energija i dadov mnogu trud i mislam deka napraviv album za secij vkus i deka mozebi pet pesni imaat pretenzija za favoritska pozicija. Vremeto ke pokazi. Za promocija i prezentacija veke rekov vo sostojba koga estradata e vo totalna dezorientacija nemoze da postojat uslovi za pravenje na kvalitetni muzicki manifestacii.
I na noviot album povtorno ste najcesto kantavtor na pesnite pa se postavuva prasanjeto kako posle tolku godini Efto pronaogja odnovo inspiracija?
– Vo toj del nema nisto iznenaduvacki novo bidejki jas sum kompozitor skoro na site moi pesni kako i na spomenatite hitovi Lihnida, Tugja si beskrajno i.t.n. Za inspiracijata vo mojot zivot promeniv mnogu profesii i vo site so trud i nepostedna rabota bev uspesen, no od samoto ragjanje pa do denes kako opsesija vo mene ostana umetnosta pokonkretno muzikata koja od dalbocinata na mojata dusa ja kornam i ja nosam na svetlosta na denot.
Makedonskata estrada velat deka e vo dlabok son sto mislite koja e pricinata za toa?
– Veke rekov covekot sam neorganiziran vo denesno vreme e kako listot na vetrot nemoken da se sprotistavi na site nepravdi i da gi resi nastanatite problemi. Nie vo osnova i nemame estrada vo onaa forma i so belezi koi neja ja definiraat kako organizacija na poedici so statut i so definirani pravila na odnesuvanje kako i potrebata od takvo zdruzenie.
Mnogu pejaci se dal od razni politicki karavani, zosto vie ne ste del od takvite ekipi?
– Pregolema e sodrzinata na zborot “dostoinstvo”. Sodrzinata na moeto moralno i zakonsko odnesuvanje e dostoinstvoto i toa dostoinstvo veli ne pravi vo zivotot se sto ti e zelba i sto mozes da napravis i nisto po sekoja cena. Nasproti ova moe razbiranje na zivotot se iznagledav mali, bedni, ligavi i mizerni covecinja koi za da ostvarat odredena cel pogazija sekakvo dostoinstvo, zakoni i moralni normi. Vo golem broj toa go napravija takanareceni umetnici koi za da dojdat do ostvaruvanje na materijalna korist se priklucuvaat kon ovaa ili onaa partisko – mafijaska garnitura no nanesuvajki mu pri toa golema steta na opstestvoto potocno na samata umetnost. Mafijata po razni osnovi sirokogradno im davase narodni pari, a tie umetnicite za vozvrat kaceni na raznorazni bini sesrdno ja veliceja i braneja”svojata mafija”. I sto sakate vie posle vakov nedostoinstven i defekten odnos na umetnicite da imame kvalitetna umetnost ? Jas toa ednostvano nemozev da go napravam. Gi gubev i onie pari koi objektivno mene mi pripagjaa, ama moeto dostoinstvo me sprecuvase takvi mizerii da ne pravam. Nenastapiv i po povod referendumot. Mozebi sum edinstveniot pejac koj po osnova na postoeckiot zakon za subvencioniranje na makedonskata muzika ne dobiv subvencii (pari) ne dobiv, bidejki nemozev vo aplikacijata da napisam deka sum odrzal iljadnici solisticki koncerti kako sto napisaa site drugi pejaci. Nula moral, nula dostoinstvo, nula pocituvanje na zakonskite normi, nula muzika…
Koja e vasata poraka za publikata sto ja saka vasata muzika i se razbira za publikata sto ve ocekuva na predstojnata golema avstraliska turneja?
– Eden od glavnite motivi seuste da se angaziram i tvoram na poleto na narodnata muzika e bas toa publikata na koja moite pesni i se del od nejziniot sekojdneven zivot. Im se poklonuvam i silno gi pozdravuvam. Vo ovaa prilika za predstojnava turneja vo Oktomvri niz Avstralija gi pozdravuvam nasincite tamu i gi pokanuvam na vistinska i orginalna druzba zatoa sto mnogute moi hitovi ke im gi pee toj sto toa znae i umee najdobro da go napravi.
Biljana Biba Krnceska
