Avtorot i pejač na nekoi od najubavite makedonski evergrini Vlado Janevski, večerva po kratko boleduvanje počina na 66-godišna vozrast, na edna skopska klinika. Negovata trideceniska kariera, počnuvajḱi od muzičkite bendovi pa sè do negovite istoriski festivalski nastapi širum svetot, ostavi neizbrišliv pečat.
Makedonskata, kulturna javnost i Estrada, večerva bea potreseni od tažnata vest za zaminuvanjeto na eden od najplodotvornite makedonski avtori, koj ostavi silen pečat vo sovremenata makedonska muzička kultura i kako kompozitor, i kako tekstopisec no i kako isklučitelno avtentičen vokal, koj gi ispea edni od najubavite makedonski zabavni hitovi..
So negovata smrt, makedonskata muzička scena ostana bez eden od svoite najprepoznatlivi izveduvači, čii večni pesni poveḱe od tri decenii se neizbrišliv del od domašnata umetnička riznica.
Vlado Janevski e roden na 27 noemvri 1960 godina vo Skopje. Svojata ljubov kon pišaniot zbor ja krunisa so diploma na Filološkiot fakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje, na katedrata za Angliski jazik i kniževnost. Ova negovo filološko obrazovanie podocna se odrazi vo negoviot tvorečki opus, kade što se potpiša kako avtor na nekoi od najubavite i najdlabokite poetski tekstovi vo makedonskata pop-istorija.Pokraj specifičniot i vpečatliv vokal, Janevski beše kompleten muzičar i multiinstrumentalist koj svireše na klavir, gitara i tapani. Negoviot intelektualen profil go nadopolnuvaše i negovata elokventnost – toj tečno zboruvaše četiri svetski jazici: angliski, germanski, italijanski i ruski.
Pred da ja započne svojata bleskava solo kariera koja go vivna megju zvezdite, Janevski go kaleše svojot talent i ostavi značaen pečat kako člen na nekolku legendarni makedonski muzički sostavi:
- „Tost sendvič“ (1979)
- „Bon Ton“ (1986)
- „Fotomodel“ (1989)
- „Lastovica“ (1992)
Kako solo izveduvač debitiraše vo 1993 godina so albumot „Parče duša“, proekt koj vednaš ja osvoi kritikata i publikata. Vo tekot na svojata trideceniska kariera, toj objavi vkupno 6 studiski albumi koi denes se smetaat za temel na makedonskata zabavna diskografija:
- 1993: „Parče duša“ (Mobi Art)
- 1996: „Sè najdobro“ (Mister Kompani)
- 1996: „Daleku e neboto“ (Mister Kompani)
- 2002: „Ima nešto posilno od sè“ (Avalon)
- 2004: „Vakov ili takov“ (Avalon)
- 2006: „Povtorno se zaljubuvam vo tebe“ (Avord Entertejnment)
Vlado Janevski so zlatni bukvi se zapiša vo nacionalnata muzička istorija vo 1998 godina, koga stana prviot oficijalen pretstavnik naRepublika Makedonija na Izborot za pesna na Evrovizija. Vo Birmingem, Velika Britanija, toj gordo ja pretstavi našata zemja so antologiskata kompozicija „Ne zori, zoro“.
Negoviot raskošen talent redovno ja pretstavuvaše državata i na mnogu drugi renomirani megjunarodni sceni.
Zabeleža učestvo na „Jugovizija“ vo Belgrad (1992), kako i revijalni i natprevaruvački nastapi na „Slavjanski bazar“ vo Belorusija (1994, 1995, 1996), festivalite vo Kaven (Irska, 1994), Pamukkale (Turcija, 1994, 1995, 1996), Kairo (Egipet, 1998, 1999) i mnogu drugi.Tvoreštvo so koe se zaljubuvaa generacii.
Zad sebe ostavi riznica od bezvremenski hitovi koi stanaa del od sekojdnevieto i emotivnata memorija na makedonskiot narod. Pesnite kako„Ako ne te sakam“, „Evergrin“, „Doma si e doma“, „I togaš nekoja budala“, „Nekogaš i negde“, „Crno tikveško“, „Ova e naše Skopje“ i „Eden baknež“ ostanuvaat kako trajno kulturno nasledstvo.
Svojot posleden golem koncerten nastap Janevski go imaše simbolično na Denot na vljubenite, 14 fevruari ovaa godina, koga ja deleše scenata so svojot kolega od Srbija, Momčilo Bajagiḱ – Bajaga. Toa beše negovoto posledno poklonuvanje pred vernata publika, po što i pretstavnicite na mediumite imaa prilika da razgovaraat so nego za brojnite muzički noviteti koi umetnikot so entuzijazam gi planiraše za idninata.
Večna mu slava. Makedonija izgubi vrven intelektualec, umetnik so izrazen senzibilitet i poet na skršenite srca. Negoviot preroden glas zgasna, no negovite stihovi i melodii ḱe prodolžat da živeat niz generaciite što doagjaat.
Redakcijata na našiot medium izrazuva najdlaboko sočuvstvo do semejstvoto, prijatelite i brojnite počituvači na negovoto delo.
Počivaj vo mir, legendo!
Biba KRNČESKA
