Do Ministerstvoto za kultura i do Komisijata za kultura pri Sobranieto na Republika Makedonija neodamna beše dostavena inicijativa od strana na Inicijativen odbor sostaven od istaknati umetnici – operski pejači, dirigenti, kompozitori, instrumentalisti i opštestveni dejci. Nivniot predlog e golemata koncertna sala na Makedonska filharmonija da go nosi imeto „Sala Maestro Vančo Čavdarski“, vo čest na eden od najeminentnite makedonski dirigenti so megjunarodna reputacija.
Od Inicijativniot odbor istaknuvaat deka i po rečisi četvrt vek od negovata smrt, instituciite vo kulturata ne pokrenale inicijativa so koja ovoj značaen umetnik bi dobil dostojno obeležje vo makedonskiot kulturen prostor. Spored niv, nitu edna institucija, ulica, muzičko učilište ili koncertna sala sè ušte ne go nosi negovoto ime, iako negoviot pridones e od isklučitelno značenje. Pottiknati od svetskata praksa koncertnite sali da se imenuvaat po istaknati muzički iminja, tie predlagaat tokmu golemata sala na Filharmonijata da bide imenuvana po maestro Čavdarski. Vančo Čavdarski e roden vo Vladimirovo vo 1930 godina. Osnovnoto obrazovanie go završil vo rodnoto mesto, kade što ušte od rana vozrast bil aktiven vo učilišniot i crkovniot hor. Muzičkoto obrazovanie go prodolžil vo Skopje, a potoa na Fakultetot za muzička umetnost vo Belgrad, na otsekot za dirigiranje vo klasata na profesorot Živoin Zdravkoviḱ. Blagodarenie na svojot talent i postignuvanjata, školuvanjeto go prodolžil vo Hamburg, Germanija, kaj profesorot H. Šmit-Iserštet, a podocna specijaliziral i vo Soedinetite Amerikanski Državi. Vo 1962 godina, na megjunaroden natprevar za mladi dirigenti vo Liverpul, Velika Britanija, vo konkurencija od 105 učesnici od celiot svet, ja osvoil vtorata nagrada, so što se vbroil megju vodečkite mladi dirigenti vo togašna SFR Jugoslavija. Vo tekot na karierata dirigiral so renomirani evropski i svetski orkestri, nastapuvajḱi vo brojni muzički centri niz Evropa i svetot. Muzikolozite često go narekuvale „makedonskiot Odisej“, dodeka teoretičarite na muzikata go opišuvale kako dirigent so isklučitelen temperament, izrazena muzikalnost i silen umetnički integritet.
Negovoto ime e tesno povrzano so najgolemite uspesi na Makedonska filharmonija, kade što dolgi godini bil i direktor. Vo tekot na svojata kariera realiziral obemen simfoniski i operski repertoar, a so Kamerniot orkestar na Filharmonijata za pomalku od šest godini ostvaril duri 15 megjunarodni turnei.Poddržuvačite na inicijativata naglasuvaat deka Čavdarski bil eden od pionerite i nosečkite figuri vo razvojot na sovremenata makedonska muzička kultura. So svojata posvetena rabota gradel mostovi na sorabotka megju Makedonija i drugi zemji, afirmirajḱi ja makedonskata muzička umetnost na visoko profesionalno nivo i ostavajḱi brojni tonski i televiziski zapisi od svoite nastapi.
Inicijativata bila dostavena i do rakovodstvoto na Filharmonijata, od kade što dobile negativen odgovor. Vo nivnoto obrazloženie se naveduva deka vo makedonskata muzička istorija ima mnogu zaslužni umetnici i deka izborot na edno ime bi možel da predizvika čuvstvo na zapostavenost kaj drugi. Dopolnitelno, posočuvaat deka vo rodnoto Vladimirovo veḱe postoi renovirana sala što go nosi negovoto ime, kako i deka imenuvanjeto na salite treba da ostane vnatrešna rabota na institucijata. Spored niv, postojnite nazivi – „Golema koncertna sala“ i „Kamerna sala“ – treba da se zadržat, a sekoe dopolnitelno imenuvanje bi moželo da bide kontraproduktivno. Minatata godina, po inicijativa na Kulturen centar Goran Alački, vo Vladimirovo beše imenuvana koncertna sala vo čest na Vančo Čavdarski. Po toj povod se održa svečen koncert na koj nastapi kamerniot orkestar „Skopski solisti“, so solistite Boris Trajanov (bariton) i Vasil Atanasov (oboa), pod dirigentstvo na maestro Angel Spirovski, so što povtorno beše oddadena počit na negovoto delo i trajnoto vlijanie vrz makedonskata muzička scena.
Inaku inicijativata za imenuvanje na golemata koncertna sala po maestro Vančo Čavdarski pretstavuva obid za institucionalno vrednuvanje na eden od najznačajnite makedonski dirigenti. So ogled na negovite megjunarodni uspesi, dolgogodišniot pridones kon razvojot na makedonskata muzička kultura i afirmacijata na nacionalnata umetnost vo svetot, vakviot predlog može da se smeta za opravdan i dostoinstven čekor. Oddavanjeto priznanie preku imenuvanje na koncertna sala bi bilo simboličen, no značaen čin na začuvuvanje na kulturnata memorija i počit kon umetnik koj ostavil traen beleg vo makedonskata istorija na muzikata…
Biba KRNČESKA
