Postojat pesni koi opomenuvaat, ima i takvi što pretskažuvaat, no najsilni se onie što preraskažuvaat životni sudbini, odnosno opejuvaat ljubovni sagi koi se slučile i so svojata neverojatna vistina stanale inpsiracija za pesma.
E tokmu edna takva životna, teška ljubovna prikazna, za ubavata Vera od Zelenika – (Herceg Novi), Crna Gora, koja poveќe od pola vek dostojanstveno go čekala svojot brodski kapetan na klupata kade za večnost mu se vetila, a toj nikogaš poveќe ne se vratil, na godinešniot “Ohrid fest – Ohridski Trubaduri” ni ja raskaža avtorkata Natalija Preočanin Samardžiќ, koja vsušnost i ja dobi nagradata za najubav tekst za pesnata “Vera”.
Samoto otvranje na Internacionalnata večer vsušnost započna so “Vera”, a stihovite “Vera veri verovala” ni otvorija edna sosema poinakva dimenzija, pa porakata na ovaa pesna ja svativme univerzalno, ne svesni deka pozadi ovie dostoinstveni stihovi se krie edna traorna životna sudbina za edna žena, za edna ljubov, za edno mesto, za eden vek opean vo stih…
Slušajќi ja sugestivnata izvedba na “Vera” od mladata grandova zvezda Nataša Alimpiќ, ubedeni bevme deka pesnata ќe bide nagradena, a nešto podocna posle završuvanjeto na festivalot i pred samoto proglasuvanje na laureatite spontano i prijdovme na peačkata za da i čestitame na ubavata pesna i togaš ja zapoznavme i samata avtorka na tekstot što tolku vpečatlivo ni odeknuvaše ne samo vo ušite, tuku i vo dušite, Natalija Preočanin Samardžiќ.
Ovaa draga žena iskreno se izraduva na našata pofalba za pesnata, a peačkata Alimpiќ pobrza da ni objasni deka nejzinata pesna raskažuva edna vistinska ljubovna saga, za edna dostoinstvena žena što veruvala vo ljubovta i dadeniot zbor, pa celiot svoj život go podredila na toa vetuvanje i na čekanjeto na sakaniot kapetan koj nikogaš poveke ne se vratil.
Vakvite prikazni za denešni pojmovi se pomalku ne svatlivi, no tokmu taa dostoinstvena Vera, koja svojot život go podredila na verbata što so ime i bila dodelena, zboruva kolku nekogašnite ženi bile stameni i karakterno jaki i kolku nivnata verba bila nepokolebliva i silna. Nekoj ќe reče i što so toa postignala ?!? Pa tokmu ova što go postigna, da bide opeana vo najubavata pesna koja nosi i univerzalna poraka za verata i verbata.
Razgovarajќi so avtorkata Natalija za pesnata “Vera”, doznavme ušte eden neverojaten podatok, a toa e deka za ovaa pesna imala vistinsko providenie vo son kade jasno go videla Ohrid:
-“Ušte od mali noze ja gledav Vera i sočuvstvuvav so nejzinata sudbina. Nejzinoto dostoinstvo, doslednost i čisto lice stanaa moja inspiracija i potreba za pravda. Pokraj Vera, imaše i drugi „Veri“ koi izvikuvaa da bidat ovekovečeni vo pesna. Možebi za sè e „krivo moreto“ i dvonožnite galebi. Edna letna noḱ na klupa vo Zelenika, vednaš do klupata kade što Vera go čekala svojot kapetan, gi napišav stihovite, dlaboko doživuvajḱi ja bolkata na site Veri od mojata Zelenika i Herceg Novi, i istata noḱ, sonuvav mnogu živopisen son deka sum vo Ohrid na Festivalot na ohridskite biseri, vidov kamena scena i slušnav ženski vokal kako ja izveduva Vera. I sè drugo što se sluči beše vo mojot son.
Pred nekoja godina pesnata što ja komponiraše mojot soprug, poznat hitmejker, Branislav Samardžiḱ, čekaše svojot izveduvač. A Nataša Alimpiḱ, dojde kako vistinski izbor na mlada pejačka, što ima vrodena skromnost, ljubeznost, no i životen pat po koj čekori so nejzinata vrednost i vokalen potencijal, taka da skoro ja prifativme i kako naša rodnina. Sorabotkata so mlad svet kako nea e predizvik. Inaku mojot soprug za Natasa napiša poveќe pesni: “Idila”, “Armagedon” i “Koga životot ti nosi sreḱa” što beše izvedena na Nacionalniot muzički festival RTS 2024 i go osvoi 4-to mesto od publika. Potoa našata sorabotka ja začinivme so pesnata „Od loze Samardžiḱa“ vo koja Nataša mošne vešto se pronajde, vo crnogorski stil ja ispea pesnata avtentično kako da e rodena Crnogorka.
Taa vsušnost i mi reče deka navistina bi sakala pesna za Ohridskiot festival, a jas ì rekov deka na festivalot mu e potrebna emocija protkaena so vistina, i i ja puštiv „Vera“. Solzite vo nejzinite oči presudija. “Vera” i beše nejze sudena.
Koga se prijavivme za Ohrid, sfativ zošto sonuvav za Ohrid.
Želbata na mojata pokojna tetka, koja e isto taka edna od „Verite“, beše vrežana dlaboko vo mojata potsvest, i so doagjanjeto vo Ohrid na festival, duri i vo uloga na tekstopisec, jas i ja ispolniv nejzinata neostvarena želba. A što se odnesuva do Ohrid, toj e tolku bajkovit grad i ima posebna nit koja me potseќa i povrzuva so mojata Boka Kotorska.
Sekoja pofalba za kreatorot i organizatorite na festivalot na ohridskite trubaduri, i voedno bi sakala da gi zamolam vašite čitateli da ja slušnat našata pesna od ovogodinešniot festival Biser Jadrana 2025:
“Dome moj Boko moja”, – od Jovan Mršul i Teatar 303, kako i „Htio mogo ili moro“ od Olja Karleuša, koi se pesni od našata kuḱa” – ni pojasni dragata Natalija Preočanin Samardžiќ, koja uživaše so svoeto semejstvo vo Ohrid i ja napojuvaše svojata poetska duša so umetnička inspiracija od inspirativnoto podnebje.
Inaku Natalija Preočanin Samardžiќ po profesija e zdravstven rabotnik, ili medicinsko lice, pa ne slučajno e tolku srdečna i komunikativna ličnost, a vo nejzinata avtorska biografija ima respektabilna lista na izveduvači za koi napišala pesni kak što se golemite zvezdi: Dragana Mirkoviḱ, Lepa Lukiḱ, Zoran Kaleziḱ, Vesna Zmijanac, Šako Polumenta i mnogu drugi…
Biba KRNČESKA
