Kultniot italijanski muzički festival “San Remo”godinava go održa svoeto 72 – ro izdanie i ušte ednaš ja predizvika javnosta so novite pesni i kanconi, no i so nekolku dnevnata glamurozna koncepcija po koja site ovie godini e prepoznatliv ovoj renomiran festival. Interesno e deka negovata slava nikogaš ne bila dovedena vo prašanje, a italijancite pravat se za ovoj festival da go ima svetskiot primat koga e vo prašanje popularnata muzika. Glamurot, svetski poznatite artisti, zabavnite voditeli i raskošno stiliziraniot ambient e zaštiten znak na festivalot na kanconata, a negovite pobednici sekoja godina se italijanski prestavnici na “Evrosongot”.
Postojat mnogu sledači i obožavateli i kaj nas koi održuvanjeto na “San Remo” ne go propuštaat, a vo ovaa prilika tokmu na ovaa tema ќe porazgovarame so bitolskiot avtor i vokalist Kico Stefanovski koj e vistinski vljubenik vo italijanskata kancona i dokažan simptizer na “San Remo”:
– Festivalot “San Remo” go sledam od poodamna. Moe mislenje e deka e Festival vo vistinska smisla na zborot. Tuka pred se mislam na važnosta i publicitetot što festivalot go dobiva od strana na državata, mediumite i celokupnata javnost kako nastan koj se čeka cela godina odnosno kako najgolem kulturen beleg ne zemjata. Inaku ovoj festival se razlikuva i po načinot na izbor na vokalistite i grupite, po načinot na glasanjeto, po tretmanot na site vokalisti i spored nivnata starosna doba i spored minatiot trud ili popularnost. Mediumski ja pokriva cela Evropa i takov spektakl samo italijancite možat da napravat.
I godinava ne go propuštivte negovoto održuvanje pa ajde da gi čueme vačite vpečatoci za ovogodinešnoto 72-to izdanie?
– Mora da priznam deka i pokraj moeto krevko zdravje (kovid bez vakcina), gi sledev site festivalski veceri i bev vooduševen od sekoja festivalska večer poedinečno.Tuka pred se mislam na Amadeus koj nekolku godini e voditel- domaќin, a nemu mu pomagaa sekoja večer iskusni artisti i pejači vo prestavuvanjeto i na vokalistite no i na dirigentite i orkestarot. Pobedničkata pesna e izbrana po pat na televouting no treba da se napomene deka eden od pobednicite potočno Mahmud e iskusen vo nastapite na “San Remo”. Sega bi se zadržal kratko i na atmosverata vo salata na “Ariston Teatarot”. Orkestarot e posebna prikazna, se se toa muzički volci koi odlično svirat, a za sekoja numera ima posebni svetlosni efekti.Vo pauzite pomegju numerite publikata sekogaš se animira so šegoviti monolozu na poznati akteri- vokalisti, a čestopati i so likovi od sportskiot Jet- Set. Ovaa godina toa beše teniserot Pelegrini.
Što se odnesuva do izveduvačite mene lično najsilent vpečatok mi ostavi eden od najpoznatite Italijanski vokali Čezare Kremone, koj vo četvrtokot imaše 15 minutno show i beše von konkurencija za natprevar. Celata sala uživaše pa i igraše vo ritamot na negovoto peenje, napravi prekrasna atmosvera. Poseben vpečatok mi ostavi i Đani Morandi, Massimo Ranieri kako i Iva Zaniki. Se raboti za vokali koi so decenii vladeat na Italijanskata scena, a isto taka mnogu silent vpečatok mi ostavi načinot na koj pee popularnata Elisa.Fantastični glasovni možnosti.
Kico na scenata
– Često peam pesni od Toto Kutinjo, potoa pesni od Albano, Eros Ramazoti, Rafaela Kara, Adriano Čelentano, a poslednava decenija na Italijanskata scena se pojavija tri momčinja koi se isklučitelno popularni ne samo vo Italija tuku i niz celiot svet zošto fantastično peat, a se vikaat “VOLLO” i niv obožavam da gi slušam.
Festival Di San Remo
Kako vljubenik vo “San Remo” i dolgogodišen sledač dali posakuvate nekakva prilika za poseta na ovoj gala nastan?
– Pred nekolku godini vo “Ariston Teatarot”, vo ramkite na “San Remo- Junior” nastapi mladata Marija Cvetanovska. Bi naglasil da se zapameti ova ime zatoa što se raboti za naša makedonska golema nadež, taka da koga Marija peeše vo “Ariston Teatarot” isto kako i jas da bev tamu. Nejzinite roditeli mi se matičini stomatolozi i bev upaten vo mnogu detail za samiot nastap.
San Remo lista “Amadeus”
Na krajot od razgovorot bi ve prašala kako se sluči vačiot spoj so muzikata?
– “Silen virus” me fati vo 1988-ta i ottogaš nikako da se oslobodam. Prvoto CD go snimiv 2006 –ta. Na festivalskata scena za prv pat se pojaviv vo 1994 –ta na “Tetovski Filigrani”, pa “Ohridski Trubaduri” vo 1995-ta, a posle “bolesta” me zavzede i svativ deka teško ќe se izlečam od muzikata. Ne znam za drugite no jas malku poteško pominav na ekonomski plan ama pusta ljubov kon muzikata do den denešen fala na Gospoda ne me napušta.
– Ne e vo red pred vreme da se falam ama na sreќa ima poveќe novi proekti. Pandemijata i zatvorenosta me osokolija da sozdadam 8 novi pesni, zabavni, starogradski i narodni, taka da veruvam deka naskoro ќe ima i drugi povodi za razgovor. Pozdrav do site vaši ceneti čitateli i im posakuvam ubava godina vo koja muzikata ќe dominira…
