Na muzičkiot tron e neprikosnovena skoro četiri decenii, a nejzinata mnoguslojna superiornost koja ja izdvojuva i kako vokal i kako umetnik i kako čovek, no i kako duša, ja pravi Suzana Spasovska vistinska kralica na makedonskata muzička scena. Taa 38 godini go drži apsolutnoto vnimanie na javnosta, no i na muzičkata fela, kako od esnafski i profesionalen taka i od estraden aspekt. Vonseriskite glasovni možnosti nikogaš ne ja zadržaa vo komfornata zona na banalnata popularnost i slava, tuku postojano gi nadograduvaše svoite možnosti i tragaše po novi otkritija koi glasovno, muzički, estetski i umetnički gi izdignuvaše do standardite na perfekcionizam. Taman ќe pomislevme deka Suze veќe se postigna i kako pejačka i kako umetnik, taa so sledniot proekt odnovo ne “demantiraše”, otkrivajќi ni novi visočini i svetovi.
Ponekogaš sledejќi go nejziniot estraden pat se prašuvav od kade ja crpi taa entuzijastička energija, za tokmu sega, posle objavuvanjeto na nejziniot maestralen poekt “Terirem” da svatam deka toa sepak e samo od Boga. Nema drugo pojasnuvanje za seta nejzina raskošna darbina što ja poseduva, no i za nejzinata duhovna i čovečka lirika. Zošto taa e pred se žena što uvažuva, počituva i nagraduva. Umetnik so apsolutna dominacija, ne samo vo svojata branša, tuku vo vremeto vo koe sozdava dela so pečatot na trajni vrednosti. Vsušnost za Suze Spasovska kako od milost site ja vikame, može so denovi da pišuvame, od pričina što nejzinata plodna četiri deceniska kariera e prostranstvo od notni zapisi, video prikazni, koncertni triumfi, televiziski lenti, festivalski nagradi, stilski performansi, taa e muzika i prikazna, fenomen i kameleon, žena, majka, kralica, no i baba na svojata najsakana vnuka Klara. Nejziniot den e ispolnet so mnogu profesionalni i privatni obvrski, no toa ne ja ograničuva vo tekot na denot da izdvoi vreme i za obožavatelite, za lugjeto na socijalnite mreži, no i za novinarite, koi sekogaš maksimalno gi počituvala. Taka beše i ovoj pat koga gi vidovme objavite vo čest na Veligden i Hristovoto Voshresenie i nejzinoto predstavuvanje na 16set-te novo snimeni video zapisi, od video proektot “Terirem”, kako vtora posledovatelna forma, odnosno vizueliziranje na duhovnite napevi od istoimeniot album. Čestitkite bea neizostavni, zatoa što Suzana Spasovska i ovoj pat go nadmina očekuvanjeto preku estetskiot izraz vo koj e oslikana našata verska i crkovna ubavina, našite Božji hramovi i Svetii što go čuvaat ova parče zemja i ovoj Bibliski narod za navek.
Prašanjata sami se nametnuvaa zatoa što proektot “Terirem” e poseben vo sekoja smisla i zatoa insitirav Suze lično da ni go prenesi svoeto doživuvanje za oživuvanjeto na duhovnite pesnopoenija što taka toplo gi vospriemija slušatelite. Prodolženieto na tekstot vsušnost go ima ekskluzivitetot lično Suzana Spasovska da go objasni celiot proces od samoto ragjanje na idejata pa se do kompletnata realizacija na “Terirem” vo audio i vizuelna forma:
-“Terirem” e navistina poseben, specifičen, edinstven, mnogu obemen i se sostoi od tri dela, audio, video i koncerten del. “Terirem” e nešto što mnogu dolgo vreme tleeše vo mene, so godini gi slušav tie duhovni napevi koi mi go menuvaa sekojdnevieto, štom ḱe vlezev vo mojot dom i vo tišina ja odmarav dušata. Počnav sekojdnevno da istražuvam, da gi učam tekstovite i muzikata na onie napevi koi sami doagjaa do mene, izviraa eden po eden, sekoj den beše nova radost, novo duševno ispolnuvanje, sreḱa koja eden den posakav da ja doživeam i spodelam zaedno i so narodot, so site onie koi imaa potreba od smiruvački ton koj ne opteretuva, tuku e kako duševen lek. Božja promisla, bi rekla. Dar od Boga, za mene i preku mene za site koi znaat da slušnat i da vidat. Dlaboko vo dušata, čuvstvuvav deka ona što go naučiv, možam da go ovekovečam na eden nosač na zvuk, za da bide dostapen za vernicite, koi so drevnite napevi ḱe se dobližat do Boga i ḱe imaat spokoj i radost, a i na onie koi se ljubiteli na crkovnata muzika, da možat vo sekoj moment da uživaat vo najubavite drevni pesnopeenja i liturgiski himni vo svojot dom. Se obidov što poednostavno da gi donesam muzički i dikciski razbirlivo, za da bide polesno za onie koi sakaat da naučat da gi peat. So toa, “Terirem” dobiva edna obrazovna nota, kako eden vid muzičko četivo, a spored toa što go doživuvaat i kažuvaat lugjeto koi go slušaat sekojdnevno, “Terirem” ima i terapevtska nota.
Kako tečeše etapno realizacijata na ovoj album so duhovna muzika i kolku Božjata promisla beše klučna za negovo polesno oformuvanje?
-Sekojdnevno mu se zablagodaruvam na Boga za sorabotkata so vistinskite lugje, bidejḱi novata pateka e porazlična od onaa do togaš. Ova e novo patuvanje niz vremeto, koe ne e moja komforna zona, tuku nov pristap i nov način na izvedba i ramka od koja netreba da se izleze. Zatoa, mu ponudiv sorabotka na Protopsaltot m-r Georgij Sekuloski, koj ja poznava odlično i e stručen vo taa oblast i toj žanr, i na moe golemo zadovolstvo, toj od srce prifati okolu konsultaciite za odbranite napevi, i nesebično se vloži vo rabotata što ne očekuvaše okolu pripremite, rabotata vo studio i ponatamošnite aktivnosti. Crkovniot kliros “Pelagonitisa” i isokratite Aleksandar Trajkoski i Branče Trajkoski (diplomiran teolog) odlično go završija svojot del, no posebna blagodarnost izrazuvam za Branče T. i negovata posvetenost vo afirmacijata na “Terirem”.
Snimanjeto se odvivaše vo studioto “Siti Saund” vo Skopje, a producentot Ljupčo Sokolovski dade se od sebe da go dobie božestveniot zvuk. Kompletno cela ekipa raboteše so golema ljubov i posvetenost, sekoj so svojata stručnost, a jas so Božja pomoš otpeav so začuduvačka lesnotija, kako cel život da sum peela crkovna muzika. Slava mu na Boga!
Albumot imaše prvo koncertno predstavuvanje tokmu vo Prilep, vo preubaviot hram na Sv. Petka vo naselbata Točila, a posetitelite ima nesekojdnevna privilegija, Suze da ja slušaat vo živo. Kakvi ti bea mislite i čuvstvata pri prvata izvedba na “Terirem”, prispivnata pesna što Presveta Majka Bogorodica ja peela na svojot Boženstven Sin i Mladinec – Gospod Isus Hristos, Predvečniot Bog.
-Prvoto koncertno pretstavuvanje beše vo Prilep, na 14ti Oktomvri 2023 g. vo Hram Sv.Petka, naselba Točila, na eden prekrasen prazničen den, Pokrov na Presveta Bogorodica i Sv. Jovan Kukuzel. Posakavme da vidime kako ḱe zvuči proektot vo crkva, i toa beše kako edna naša generalna proba, na mojata nova nesekojdnevna scena, kade samiot nastap go počuvstvuvav kako edno obraḱanje do Boga i site Svetii, i do Presveta Bogorodica da ja zakriluva Makedonija so svojot pokrov i da ja čuva od zloto. Bez ni malku trema, osven mala vozbuda, započna koncertot, a gosti bea Horot pri Hram Sv.Petka koi me pridružuvaa zaedno so klirosot “Pelagonitisa”. Site koi bea na koncertot, posakuvaa da ne završi, da se pee, i so solzi vo očite ja kažuvavme našata molitva, od pesna vo pesna. Za kraj ja ostavivme “Terirem”, edna mnogu specifična prispivna pesna koja bara mnogu trud za da se nauči, no jas i na snimanjeto go čuvstvuvav prisustvoto na Boga i Majka Bogorodica koi me vodea od ton vo ton i od prv pat go snimiv napevot, a istoto čuvstvo beše i na koncertot, so izvedbata vo živo. So oduševuvanje i želba za povtorna sredba, si zaminavme doma, so impresii što ne stivnuvaat, so seḱavanja na toj poseben božestven koncert. Blagoslovot za koncertot go dobivme od Mitropolitot na Prespansko – Pelagoniskata Eparhija na MPC, g. Petar, koj vnimatelno go sledeše celiot koncert, i na krajot ne pozdravi, i izrazi golema želba da se množat koncertite, kako vo Makedonija, taka i niz svetot, a golema poddrška dobivme i od sveštenstvoto i odborot na hramot.
Go spomena crkovniot Velikodostojnik, Vladikata Petar, koj prisustvuval na prvoto crkovno koncertno predstavuvanje na “Terirem”, pa bi prašala kako reagiraše prvično crkvata na tvojata projavena inicijativa za snimanje na eden vakov veličenstven album i kolku insistiraše da ima uvid vo celiot materijal, ako se zemat vo obzir strogite kanonski pravila na koi često se povikuvaat crkovnite lica?
-Čuvstvuvav dlaboko vo sebe, deka za eden vakov proekt e potreben i blagoslov, od Boga kako Božja promisla, no i od Negovo Blaženstvo Arhiepiskop Ohridski i Makedonski g.g. Stefan kako dolgogodišen poglavar na našata makedonska crkva. Eden ubav den, zaedno so g-dinot Sekuloski, pojdovme da ja pretstavime mojata ideja, da go zapoznaeme g.g. Stefan so ona što e odbrano kako sodržina, namerata za dobližuvanje na crkovnata muzika do narodot, no, so stručen nadzor zaradi strogite kanonski pravila, pravilnata interpretacija na drevnite napevi, i zadržuvanje na originalnata mnoguvekovna vrednost na istite. So golema radost i oduševuvanje, bez ni malku somnevanje, zaradi moite glasovni sposobnosti i stručnosta vo žanrot na g-dinot Sekuloski, našiot poglavar reče deka duri i porano trebalo da se sluči vakov proekt i go dobivme blagoslovot, na naše zadovolstvo i na site vernici koi go očekuvaa “Terirem” da go slušnat i vo crkvite.
Očigledno e deka standardite na Suzana Spasovska se mnogu visoki i skoro nedostižni za golem del od tvoite kolegi. Se dobiva vpečatok deka sama so sebe se “natprevaruvaš”, a dokaz za toa e “Terirem”. Dali posle nego postoi nekoj drug predizvik za tebe?
-Ništo dosega ne sum pravela za da se natprevaruvam ili sporeduvam, rabotam po svoi principi i se trudam da sum sekoja godina podobra od minatata, vo sekoj smisol, no i da ja zadovolam mojata duša i mojata publika što me poddržuva veḱe 38 g. i normalno i e, so sekoj nov proekt da se nadminuvam samata sebesi. Site nie niz životot rasteme, učime, a promenata e del od životot. Standardite se visoki bidejḱi proektite koi se napraveni se unikatni, potočno edinstveni, ne samo vo našata zemja, tuku i poširoko i mnogu trud e vloženo vo niv. Pr.pečatena i digitalna monografija, preku 100 video zapisi, 25 audio izdanija,14 solistički koncerti, dvojni i trojni cd-a, usb kluč so celokupnata kariera vo nego (edinstven na Balkanot), interpretiranje na kineski pesni, audio i video proekt “Terirem” so crkovna muzika, proekt Violina i Glas (etnoklasika so gudački trio), naskoro promocija na etno proekt “Sudbo moja” itn… Predizvicite za mene se nešto voobičaeno, bidejḱi sekojdnevno se nadgraduvam, rabotam so polna parea i ja postignuvam celta, bidejḱi se vložuvam maksimalno. Štom ste posveteni, uspehot i istrajnosta na scenata se neminovni. Mojata kariera e eden mozaik, koj poleka, kamče po kamče se nadopolnuva niz godinite, so različni i unikatni stilovi, kako vo vizuelnoto scensko prezentiranje, taka i so različnite muzički žanrovi.
Koga sme kaj žanrovite i stilovite na interpretacija mora da napomenam deka ne samo makedoncite, tuku generalno pravoslavnite vernici se oduševeni od “Terirem” i tvojot vokalen izraz, što se sporeduva so angelsko peenje. Kolku postoi možnost za crkovni koncerti niz regionot i dali imaš dobieno takvi pokani?
-Toa takanarečeno angelsko peenje, e možebi tokmu onoj stil koj mene ušte od samoto vleguvanje vo muzičkite vodi mi odgovara, bidejḱi mojot glas e lirski i e sopran. Ušte vo mladite godini, koga peev vo horovite kaj Zapro Zaprov, a peev i solo na nekoi kompozicii, naučiv mnogu raboti koi vo tekot na karierata mi se mnogu korisni, za denes da možam da ja pejam i crkovnata muzika so neverojatna lesnotija. Inaku, za “Terirem” slušam i čitam sekojdnevno mnogu komplimenti, ne samo od Makedonija i ne samo od tie koi go čuvstvuvaat proektot kako lek za dušata, tuku i od stručni lugje od crkovniot svet, dobivame odlična ocenka za interpretacijata, za sodržinata na audio izdanieto, za kompletnata ekipa koja se vloži vo proektot, za studiskata izrabotka na audio proektot, za fotografiite, za dizajnot na izdanieto, za 16-te video zapisi što gi izraboti “ART” produkcijata, za odbranite crkvi, hramovi i manastiri vklopeni vo video zapisite, itn. Veḱe dobivame ponudi za koncertni nastapi i solistički koncerti od site gradovi vo Makedonija, no i nadvor od nea, pa štom gi usoglasime obvrskite, lesno ḱe go napravime planot za koncertiranje.
Mnogu lugje se rasprašuvaat kade možat da go kupat i nabavat albumot “Terirem” za koj prvično beše najaveno deka ќe bide dostapen preku crkovnite hramovi.
– Audio izdanieto “Terirem” vo paket so crkovnoto spisanie “Premin” beše raspredeleno po najgolemite crkvi vo Makedonija i se nadevam deka 1100 cd-a koi bea moj podatok za vernicite stignaa vo vistinski race, no dali ima seušte ne sum izvestena. Audio izdanieto može da se najde i vo muzičkite prodavnici “Čuv de Čuv”, “Audio kultura”, “Vinil”, no i vo Knižarnicata “Klub Matica”, kade osven “Terirem” i najnovoto etno izdanie “Sudbo moja”, možete da najdete i drugi moi izdanija.
Kakvi se planovite Suze za predstojniot period i dali “Terirem” ke ima koncertni prodolženija, odnosno dali može da očekuvame tvoi nastapi vo živo so duhovnite pesnopeenja?
