Vo predvečerjeto na golemiot hristijanski praznik Uspenie na Majka Bogorоdica se upativme prema Lešok – Tetovsko, kade tradicionalno se održuva Lešočkiot Folk Fest, što godinava odbeležuva trinaeeset godišen kontinuitet, koj dopolnitelno ja potvrduva vrednosta na samiot festival, odnosno negovata misija, koja ima duhovna, rodoljubiva, etička, nacionalna i emocionalna dimenzija. Inaku ovoj festival e pod ingerncija na Združenieto za neguvanje na makedonskiot folklor i tradicija „Istočnik”, a za opstojuvanjeto na festivalot site ovie godini vo poln sjaj najzaslužna e Suzana Spasovska makedonskata primadona na folk muzikata i nejziniot veren sorabotnik, režiserot Borče Brzanov, koi vo tandem go koncipiraat i osmisluvaat festivalskoto doživuvanje vo koe se uživa so site setila. Bidejќi festivalot se održuva vo manastirskiot kompleks “Sv. Atanasij” i “Presveta Bogoridica” jasno e deka blagoslovot e dobien i od crkvata, odnosno od Tetovsko – Gostivarskata eparhija pri Makedonskata Pravoslavna Crkva – Ohridska Arhiepiskopija, pa produhoveniot moment e apsolutno prisuten.
Ednostavno kažano ovoj festival so svojata avtentičnost se izdvojuva, a samiot ambient go pravi ušte poveličenstven i srdečno naroden, zatoa pokanata od Suze posebno ne izraduva, isto kako i ponudata od avtorot Goran Milošeski da ne odvede vo Lešok porano, kako bi ja počustvuvale kompletnata magija na praznikot.
Ona što e možebi najsuštestveno za obožavatelite na vakvite manifestacii e možnosta da gi vidat mnogute estradni lica vo opuštena forma, pa duri i da se družat so niv i nivnata pesna, a gostporimstvoto od domaќinite pak zaslužuva posebni pofalbi, zatoa što tetovčani umeat gostite da gi uvažat i ispočituvaat.
Što se odnesuva konkretno do pesnite i samoto finale bi napomenale deka godinava bea najaveni 22 kompozicii, a publikata slušna 21 od pričina što na festivalot ne se pojavi Anastasija Petreska, koja trebaše da ispolni postara pesna izvedena na Lešočkiot Folk Fest vo 2013 godina, isto kako i Julija Macievska koja ja izvede pesnata “Hadži Milo” optepana vo 2010 godina. Vpročem ovaa pesna od Julija ni potvrdi kakvi hitovi se rodile na ovoj festival i kolku e važna negovata misija vo oformuvanjeto na kolektivnata svest za našeto opstojuvanje i kako narod i kako nacija. Zatoa mora da naglasime deka site pesni na Lešočkiot Folk fest i godinava imaa silni poraki za tatkovinata, za tradicijata, za rodnite dvorišta, za tatkovite kuќi, za soništata, za Pela, za selata, za Božjata Iskra, za pesnata, ljubovata i Makedonija!
Mnogu pesni, ušte poveќe avtori, a najmnogu aplauzi. Publikata zadovolna, izveduvačite sreќni, a programot zabaven.
Od start prijatno iznenaduvanje ni priredi mladiot Mario Petruševski koj ja izvede temata “Amanet” što ja aranžiraše Goran Milošeski koj isto taka beše na scenata pokraj svojot pulen i so izrecitiranite stihovi ja dopolni izvedbata na Mario. Potoa familijarniot duet Nacka Slavkova i kompozitorot Risto Krapovski, koi vo tandem ja izvedoa duetskata “Ako misliš ti na mene” i ja oduševija publikata so svojata vrckavost i pozitivna energija po koja se prepoznatlivi. Ubava pesna izvede i “Grkot od Gostivar” kako što go narekuvaat Hristos Elinidis – Rus, koj posle podolgo vreme go vidovme oficijalno na festivalskata scena so pesnata “Edna žena, edna sudba” što ja otepa vo pridružba na “Rulet Bend”. Našinecot od Avstralija Ljupčo Jovanoski Bube isto taka ostavi silen vpečatok so izvedbata na pesnata “Pusta bila tugja pregratka”, koja zvučese i produkciski i avtorski moќno i kompaktibilno. So raskošen scenski nastap i ubava pesna ne počesti i mladata Leni Partikova koja ja otepa pesnata “Čuden son” i premierno posle začekoruvanjeto vo bračnite vodi so izbranikot od Tetovo se pokaža vo najubav sjaj kako tetovska nevesta. Zabeležitelen nastap imaše i mladiot Kristijan Lukarov koj ja izvede pesnata “Makedonska”, a najtrogatelno makedoncite gi pogodi izvedbata na Darko Bilbilovski koj ja otepa pesnata “Pela”, pa preku hrabro sročenite stihovi porača deka vistinata za Makedonija e posilna od site naneseni nepravdi. Ovaa pesna ja potpišuva tandemot Krste Naumoski Mečkar i Tode Novačevski, a aranžmanot e delo na Ljupčo Pavlovski. Darko Bilbilovski ja donese grleno od srce i uspea da gi predizvika nacionalnite čuvstva kaj prisutnite.
Ubava pesna otepa i grupata “Virtus” od Veles koja često ne e prisutna na festivalite no sekogaš koga ќe se pojavi ima što da ponudi, a standardno dobar beše i legendarniot Pero Hristov, koj nastapi vo pridružba na Maestro Livrinski i ja izvede pesnata “Ljubovna rana ne se lekuva”.
Najvpečatlivata pesna na godinešniot Lešočki festival beše pesnata “Vo moeto selo” koja na eden slikovit način ja izvede maestralnata Suzana Spasovska, potvrduvajќi go neprikosnoveniot primat i vo interpretatorska smisla i kako scenski umetnik. Ednostavno Spasovska pleni pred se so izborot na pesni koi sekogaš se različni i na koi uspeva so svojot glas da im dade pečat na vrednost i večnost.
Festivalot go zatvori mladata Dragana Staniškovska koja ja izvede temata “Majko Makedonijo” i oduševi so ubaviot glas no i so ubaviot scenski nastap na koj se razvirori makedonskoto zname. Koga sme kaj ovaa simbolika mora da naglasam deka na Lešočkiot Folk Fest makedonskata pesna beše izvedena bez tekstualno cenzuriranje koe postoi za žal na poveќeto festivali kade se pee za istorijata na ovoj narod, pa duri i za tradicijata i toa dopolnitelno ne uveri deka festivalot hrabro se nosi so predizvicite na političkite strui i ne dozvoluva da bide nacionalno obezličen.
Čestitki upatuvame i za konferansieto Irena Spirovska koja e isto taka amblem na ovoj festival i kako voditelka i kako najpopularna tetovčanka i profesionalec za respekt.
Na krajot ќe završime so najgolemite dostignuvanja odnosno nagradite što počesno im bea dodeleni na izbranite laureati. Posthumno nagrada za životno delo mu beše dodelena na prerano počinatiot kompozitor, harmonikaš i avtor Milan Zavkov koj za svojot kratok vek sozdade dela za večnost, a nagradata ja primi negoviot kolega od “Tanec”, Saško Mitev i prigodno se zablagodari od ime na muzičkata fela i semejstvoto Zavkovi.
Nagrada za životno delo mu beše dodelena i na legendarniot Krume Spasovski koj isto taka nastapi na festivalot so temata “Božja iskra”, prezentirajќi ja ušte ednaš svojata avtentična vokalna melemnost no i scenski šarm po koj e prepoznatliv. Krume ne gi krieše emociite i otkri deka od mnogute nagradi što gi primal posebno go izraduvale nagradite za životno delo što gi dobi na Tumba Fest i na Lešočki Folk Fest, zatoa što se potvrdeni niz pedest i pet godišnoto estradno deluvanje i mnogute pesni što zvezdeno go ovenčaa.
Krajot na festivalskata družba beše ozvaničen so bogata trpeza i srdečna druženje na estradnite lica i gostite, a programskiot del TV auditoriumot ќe može da go prosledi preku poveќe nacionalni i lokalni televizii kade odložno ќe bide emituvan.
Biba KRNČESKA
