Estradata sama po sebe kako fela, ima svoj način na funkcioniranje, pa i svoj mentalitet po koj se razlikuva od drugite oblasti za koi pišuvaat novinarite, a nejzinata bleskavost, glamur i aktuelnost ja stavaat vo fokusot na javnosta kako svera za koja generalno site se interesiraat.
Celokupnoto vnimanie dopolniteno ja bilda nejzinata opštestvena pozicioniranost i stanuva segment na društvoto preku koj vo golema mera se oslikuva opštestvenata sostojba. Tokmu zatoa važno e da se potsetime na različni estradni periodi koi doprinele za samiot razvoj, a istovremeno gi izgradile i kriteriumite koi denes ni prestavuvaat nekakvo merilo za gradacija.


Na ovaa tema najdobro može da se prozinese novinarot Orce Gelevski koj pozadi sebe ima impresiven mediumski angažman i osobeno e kompetenten sogovornik koga se vo prašanje estradno-novinarskite relacii…

– Možebi jas sum eden od retkite stručni muzički novinari,  bi rekol so golemo rabotno iskustvo – poveќe od 35 godini. Kako što e poznato rabotam kako muzički novinar i urednik vo MRT, najnapred vo Makedonskoto radio i potoa vo Makedonskata televizija. Moite početoci vo Radioto prestavuvaa edno golemo iskustvo i za sreќa i na moe golemo zadovolstvo možnost da učam i da sorabotuvam so legendite na makedonskata folk muzika. Vo redakciite za Narodna muzika i vo Muzičkata produkcija seušte togaš rabotea našite legendi : Kočo Petrovski, Gjoko Georgiev, Slobodan Nikolovski – Bode, Jonče Hristovski, Pece Atanasovski, Mate Grujovski i mnogu drugi. Bev del od koncertite na našite folk pejački legendi – Aleksandar Sarievski, Vaska Ilieva, Petranka Kostadinova. Toa beše eden prekrasen period za makedonskata folk muzika, koga se sozdadoa i najubavite novi pesni koi i den denes se mnogu popularni. Bev del od nezaboravnata manifestacija ” Folk hit na godinata” – avtor i organizator, koja proizleze od emisijata ” Nedelen folk hit” na Makedonskoto radio, koja dolgi godini ja vodev i ureduvav, a se zaokruži so nezaboravnata manifestacija “Folk hit na decenijata”. Od 1996 do 2002 godina bev umetnički direktor na “Tetovski folk fest”, a od 2003 do 2017 godina umetnički direktor na najstariot i najrenomiran festival kaj nas “Folk fest Valandovo”.


Mnogu pati i člen na selekcioni komisii i stručni žiri komisii na mnogu festivalski izdanija. Izvonredno bogat i so mnogu nastani ispolnet period koj vo nekolku rečenici ne može da se opiše, no ќe ostane vo moe ubavo seќavanje na visoko profesionalno rabotenje i sorabotka so našite pejači, avtori, instrumentalisti, novinari.


Vašata bogata profesionalna biografija dopolnitelno ve pravi kompetenten sogovornik za estradata pa ubavo bi bilo da gi čueme i vašite iskustva?

– Muzičkata kritika odigra dosta važna uloga vo celiot  proces, vo periodot od 1985 do 2000 godina – nemožeše da pomine nekoj koncert, festival, novo audio, CD izdanie ili nova pesna, bez stučen osvrt ili kritika. Sorabotkata so pejačite beše na visoko profesionalno nivo, seto toa go prifakaa dosta odgovorno, zatoa što seto toa beše vo odnos na edna zaednička, obostrana sorabotka i zadovolstvo. Sekogaš točni, odgovorni i profesionalni, na snimanja, na zakažan koncert ili emisija. So počituvanje na mediumot, na scenata, na scenskiot izgled i sekogaš so edinstvena želba i misla kako ќe se otpee pesnata – toa beše primarno vo nivnite nastapi, ne deka izgledot ne beše važen – naprotiv, sekogaš elegantni i stokmeni vo zavisnost od prigodata! Zatoa toj period beše eden od najuspešnite okolu kvalitetot na pesnite i zastapenosta na pejačite na mnogu emisii i mediumi.
Podocna kako seto ova da se razvodni.
Možebi glavnata pričina e napuštanje na kriteriumite za kvalitet i raspagjanje na Muzičkata produkcija i orkestrite vo MRT koi bea reper za snimanje, za pojava na novi pejači, za kvalitetna produkcija! Se otvaraa muzički studija, so nekolku isklučoci bez lugje stručni za snimanja, se pojavuvaa novi pejači bez da pominat nekoi filtri okolu nivnite pejački kvaliteti – snimaa i mnogu lesno tie snimki se emituvaa na Radio i TV mediumi. E tuka go gledam možebi i glavniot problem – vo nitu eden privaten radio ili TV medium nemaše i nema redovno zaposleni muzički novinari – urednici koi ќe pravat selekcija na toa što se pušta i emituva na programite. Tokmu od tie pričini se razvodni kvalitetot, a stilski veќe ne se znae kakvi pesni se sozdavaat, so muzički primesi od site strani, so tekstualni gluposti, bez stručen aranžmanski priod i oblikuvanje, a za glasovnite možnosti na del od tie pejači i da ne zboruvame – sega sekoj može da bide pejač, da snima i da pee ! Tokmu od tie pričini potrebno e voveduvanje na kategorizacii i dobivanje na licenca za pejači i instrumentalisti.

Kolku našata estrada e profesionalna koga e vo prašanje odnost so sedmata sila?


– Vo celina odnosot na pejačite kon novinarite e dosta korekten i profesionalen, no kako i vo sekoja rabota i ovde ima izolirani slučai na teška sorabotka i nepočituvanje na novinarskata fela – a so što na nekoj način se otslikuva i ličniot karakter na odredeni pejači.



Što mislite koi se suštestvenite razliki pomegju našata estrada i estradite vo sosednite državi?


– Za žal mislam deka kaj nas ne postoi nekoja organizirana estradna scena. Seto toa se sveduva na samostojni izolirani proekti, na nekolkumina golemi profedionalci koi znaat da ja počituvaat rabotata na site onie što se vklučeni vo ovaa dejnost (sekoj da ja raboti svojata rabota što najdobro ja znae) – avtori, muzički audio i video produkcii, mediumi, novinari. Pričini za seto ova ima poveќe, no sepak mislam deka pejačite mnogu malku vložuvaat za svojata kariera – svedoci sme deka godini nanazad poveќeto od niv strana i avtori – sami pišuvaat muzika, tekstovi, snimaat pesni so loša produkcija i mnogu skromni video zapisi. A da ne zboruvame za vložuvanje vo reklama i mediumska prezentacija . Od druga strana fakt e deka godini na nazad na našite mediumi mnogu malku ili voopšto ne se odvojuva prostor za kulturata, za folklorot i za emisii kade ќe se prezentira novoto tvoreštvo. Najgolem nedostatok i problem e što vo Makedonija voopšto ne se otvori edna TV produkcija koja postojano ќe emituva kvalitetna makedonska muzika od narodnoto i novosozdadenoto tvoreštvo. Za razlika od kaj nas, vo sosedstvoto seto ova e organizirano na mnogu povisoko nivo i tokmu od tie pričini kvalitetot i razlikite se dosta golemi!

Dali so nekoja estradna ličnost ste završile na sud i kolku takvite uceni od estradnite ličnosti kaj nas imaat osnova?

– Čovek sum po priroda koj izbegnuva raspravii, konflikti, koj znae da prosti odredeni greški, na izbrzani ili nenamerni reakcii, no sepak vo eden slučaj ne možev da pominam preku postojanite lični navredi i kleveti so edna osoba koja i ne ja smetam za estradna ličnost. Morav pravdata da ja baram po sudski pat tokmu so tužba za kleveta i navreda, koja na krajot ja dobiv vo moja korist. Očigledno nekoj na mnogu pogrešen način saka da stekne popularnost i vnimanie!

Kako estraden novinar što bi im preporačale  na estradnite ličnosti?


– Kako čovek koj dolgi godini e vo ovaa oblast i so golemo iskustvo, mislam deka sekoj od nas ima svoi kvaliteti i treba da se trudime sekogaš da gi istakneme i nadograduvame. Estradata i šhow biznisot se javna rabota i sekogaš na meta na javnosta i kritikata. Zatoa, posebno na mladite pejači edna preporaka, najmnogu da rabotat na svojot glas, na interpretacijata na pesnata – što sepak e najvažen element. Seto ostanato se gradi i nadograduva. No, sepak organizirano, so tim okolu sebe koj ќe se griži za gradenje na uspešna kariera !

Biba KRNČESKA


POSTAVI ODGOVOR

Please enter your comment!
Please enter your name here
Pre slanja komentara molimo Vas da pročitate sledeća pravila