So doza na taga i iskreno žalenje deneska Makedonija i Balkanot se prostuva od legendarniot umetnik Zafir Hadžimanov, koj na svoja 78 godišna vozrast počina od posledici na korona virusot.
Zafir preku društvenite mreži obznanil ušte na 5 –ti Mart deka so svojata sopruga Senka vo Belgrad se vakcinirale, no za žal ni toj čekor ne go spasi umetnikot od opasnata zaraza.
Negovata biografija e silno impresvna i svedoči za golemiot potencijal što go poseduval ovoj umetnik koj poteknuva od tikvešijata, potočno od Kavadarci kade e roden, za posle nekoja godina zaedno so roditelite da se presili vo Skopje,gradot na negovata majka. Sredno i muzičko učilište završil vo Skopje, kade započnal da se zanimava so muzika i so teatar. Vo 1967 godina diplomira gluma na Fakultetot za dramski umetnosti vo Belgrad. Paralelno so studiite započnal da nastapuva kako pejač na zabavna muzika i gi snimil svoite prvi dve ploči, na koi e avtor i na tekstovite.
Iako poširokata publika najmnogu go prepoznava kako pejač toj karierata ja započnal kako akter ušte dodeka bil student po gluma. Gi igral glavnite ulogi vo filmovite na režiserot Žika Mitroviḱ „Nož“ i na Trajče Popov „Krvava makedonska svadba“. No, muzikata go „ukrala“ od glumata. Na poznatiot Opatiski festival vo 1965 godina go osvojuva prvo mesto so pesnata „Zošto doagjaš samo so dožd“ i od togaš započnuva da gi redi uspesite i vo muzikata. Vo negoviot bogat muzičko estraden opus ima golem broj na evergrin kompozicii koi od Zafir napravija legenda za večnosta. “Kako Vardar ќe dotečam”, „Ljubi me i glavata gore“, „Od ljubov ne se bega“, ”Panagjur”, “O ljubov neverna”, ”Januraska noќ” se pesni koi ostanaa da svedočat za negoviot muzički potencijal na koj osobeno se gordi makedoncite.
Osven golemiot broj snimeni muzički albumi, Zafir na publikata i se prestavil i preku nekolku mjuzikli, a voedno ima napišano i šest knigi so poezija, dve prozni knigi i tri muzički knigi za deca.
Hadžimanov e nositel na poveḱe nagradi i priznanija na festivali za poezija i muzika, megju koi se “Struškite večeri na poezijata” vo 1975 godina i na “Internacionalniot festival na šansoni” vo Zagreb vo 2003 godina.
Vo 2007 godina beše promoviran i vo počesen ambasador na kultura vo Srbija kade go pomina pogolemiot del od svojot životen vek.
